"Ob današnjem pogledu na reševalno vozilo in krvavo cestišče obujam pobudo izpred skoraj dveh let, Okoliški prebivalci smo prepogosto priče tovrstnim prizorom - padcem kolesarjev - stanje na cestišču pa se kljub vašemu posredovanju pobude še ni uredilo in ostaja kritično," je pred časom na nevaren odsek v ljubljanskih Vevčah občino opozoril Ljubljančan prek sistema pobude meščanov. Omenjena pobuda tudi ni edina, saj krajani na neprijazen odsek kolesarjem pred Papirnico Vevče opozarjajo že leta.
Padci, zlomi, udarnine ...
Koliko nesreč pri prečkanju železniške proge se je zgodilo na ta način ni mogoče ugotoviti, saj policija zabeleži le tiste hujše nesreče, kjer so posredovali reševalci. Nataša Pučko, predstavnica ljubljanske policijske uprave, pa nam je pojasnila, da so v lanskem letu tako našteli tri prijave.
Cestni promet se v tem prilagaja prilagaja železniškim predpisom
Na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet ljubljanske občine na opozorila kolesarjev in motoristov na neprimerno ureditev odgovarjajo, da "gre za specifičen primer", ker gre za vzdolžno prečkanje železniške proge čez cesto". V tem primeru pa se cestni promet prilagaja železniškim predpisom – ne obratno in velja Zakon o varnosti v železniškem prometu. Lastnik (v danem primeru je to Papirnica Vevče) oziroma upravljalec tira pa je pristojen in dolžan urejati progovni pas 3 metre na vsako stran od osi proge.
Da je omenjen odsek precej nenavaden, pritruje tudi predsednik društva Ljubljanska kolesarska mreža in arhitekt Gašper Žemva, ki dodaja, da je problem za kolesarje, da tirnice sekajo pot kolesarjev pod zelo ostrim kotom, tako da morajo biti kolesarji pri vožnji preko teh tirov previdni in ne preveč hitri.
Ker je tir še v uporabi, pa preproste infrastrukturne rešitve v tem primeru ni. "Kolesarjem pri prečkanju proge preostane le previdnost pri vožnji preko tirov. Dvomimo, da bi MOL imela dovolj sredstev za ločevanje tirnih in cestnih vozil na temu mostu," še pravi Žemva.
Podobna točka je tudi križanje Vodovodne ceste s Kamniško progo. "Tudi tukaj padajo kolesarji, to vemo, ker smo že prejemali pritožbe kolesarjev, ki so tukaj padli."
Na Ljubljanski kolesarski mreži ob tem še opozarjajo, da v Sloveniji ni več največji problem pomanjkanje kolesarske infrastrukture, ampak da je ta slabo zgrajena. "Opozarjamo, da je slaba kolesarska infrastruktura najdražja, kajti zanjo je že bilo treba plačati, za njeno optimizacijo (če do nje pride) pa je potrebno še enkrat plačati."
Omenjene lokacije so že zelo stare in čudno, da vas niso motile v času Danice Simčič, Vike Potočnik, Dimitrija Rupla, Strgarja.. ... smešno. Kdor se ne zna vozit s kolesom, naj pač hodi peš.
Komunistični padci so ŽE , tam od leta 41 naprej.. v jame in v gospodarstvu..
Kedor ti je dal - , ne dojame SLO sarkazma.. .-)