"Vlada poskuša krizo izkoristiti za vpeljavo novih represivnih ukrepov"

Prvaki opozicijski strank so komentirali ukrepe vlade pri soočanju z epidemijo novega koronavirusa. Predsednik LMŠ Marjan Šarec je kot najbolj nepotreben in nesorazmeren ukrep izpostavil zaprtje občinskih meja, po njegovi oceni pa tudi gospodarski ukrepi ne kažejo takih učinkov, kot se je sprva govorilo.

Tudi v SAB se sprašujejo, ali bodo vladni ukrepi prinesli rezultate. "Če ne bodo, je ta denar, ki so ga dobili ljudje, lahko tudi vržen proč in nam bo na koncu ostal samo dolg," je opozorila Alenka Bratušek.

Kot dober je odziv vlade ocenil predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti, ki ga sicer moti "prevelika dobrosrčnost metanja denarja levo in desno".

Koordinator Levice Luka Mesec je kot pozitivno ocenil, da so bili ukrepi za zajezitev epidemije v državi pravočasni, a je bil zelo kritičen do drugih potez, med drugim do "kadrovskega cunamija" Janševe vlade. Prepričan je tudi, da bilanca vlade ni taka, kot se jo skuša prikazati, a je vlada pri tem zelo agresivna in tudi učinkovita.

Predsedujočo SD Tanjo Fajon pa skrbi, da vlada čas krize krize poskuša izkoristiti za vpeljavo novih represivnih ukrepov. Opomnila je tudi, da je pri vprašanju finančnih investicij v nekaterih panogah, kjer ni bilo dialoga, še vedno veliko nezadovoljstva.

Dotaknili so se dela v DZ. Slišati je bilo več kritik glede kršenja poslovnika in sklicanja sej odborov pozno zvečer. Šarec je tak način dela označil za "izčrpavanje nasprotnika". Bratuškova je opomnila, da je epidemija čas, ki ga nismo vajeni, kakšno stvar je bilo v prvih tednih treba sprejeti hitreje, zdaj pa bi se način dela že dalo normalizirati.

Glede kadrovskih zamenjav je Bratuškova dejala, da ima vsaka vlada pravico postaviti svoje ljudi, a morajo biti zamenjave zakonite. "Tako za Nacionalni preiskovalni urad kot za Statistični urad RS strokovnjaki pravijo, da so bile nezakonite," je dejala.

V pogovoru so se dotaknili tudi nakupov zaščitne opreme med epidemijo koronavirusa ter dilem pri ustanovitvi preiskovalnih komisij, ki sta jih na to temo zahtevali tako vlada kot opozicija. Bratuškova je dejala, da je njihova želja, da bi obe komisiji združili in bi jih vodil nekdo, ki ni bil ne v prejšnji in ni ne v zdajšnji vladi. V opoziciji so glede tega bolj ali manj poenoteni, zdaj pa je treba dobiti le še mnenje koalicije, je dejala.

Jelinčič je napovedal, da bo SNS v preiskovalni komisiji sodelovala. "Nekaj dokumentov sem že videl in bo zanimivo, ko bo prišlo na dan, kar je res. Zdaj se govori, kaj je bilo narobe na eni strani, bilo pa je narobe tudi na drugi strani, mogoče še bolj," je dejal.

Glede predčasnih volitev so v LMŠ, SD in Levici povedali, da si jih želijo, ali bo do njih prišlo, pa si ni upal napovedali nihče. Fajonova si sicer želi, da bi leva sredina na njih nastopila čim bolj poenotena.

V SAB kot edino realno možnost za zamenjavo vlade vidijo v konstruktivni nezaupnici, v SNS pa menijo, da volitve niso potrebne. "Vlado bi radi zamenjali tisti, ki so razpadli pred manj kot tremi meseci. To kaže na politično nezrelost," je dejal Jelinčič.