Vlada in sindikati zadovoljni, kje bodo iskali prihranke?

Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so po večurnih pogajanjih, ki sta se jih udeležila tudi finančni minister Dušan Mramor in premier Miro Cerar, dosegli kompromis in parafirali dogovor o varčevalnih ukrepih za leto 2015. Obe strani sta zadovoljni.

Mramor je dejal, da je parafirani dogovor skrajna možnost, da Slovenija v prihodnjem letu uspe zmanjšati javnofinančni primanjkljaj pod zahtevane tri odstotke BDP. Na vprašanje, kje bo vlada dobila razliko do sprva načrtovanega prihranka v višini 127 milijonov evrov, je odgovoril, da "imajo določene ideje". Predloge bodo pripravili do januarja oz. februarja 2015, ko je predviden rebalans proračuna, je napovedal.

Kolikšen bo prihranek, še izračunavajo

Po nekaterih ocenah naj bi bil ob podaljšanju sedaj veljavnih ukrepov dodaten prihranek okrog 30 milijonov evrov. A finančni minister pravi, da je natančen dodaten prihranek še stvar izračunov, poleg tega so nekatere določbe takšne, da ne vedo, koliko bo prihranka. Je pa sam zadovoljen predvsem zato, ker dogovor omogoča določen mir. "Ta mir pred novim letom, pred božičem, pred miklavžem seveda pomeni večjo potrošnjo in zato tudi večjo gospodarsko rast," je menil Mramor.

Po besedah glavnega vladnega pogajalca in ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja s finančnim izplenom sicer res ne morejo biti povsem zadovoljni, a da se ne sme dati premajhne teže nefinančnemu izplenu: sodelovanju, skupnemu prevzemanju bremena in predvsem socialnemu miru. Na vprašanje, ali gre za sindikalno zmago, pa je odgovoril: "Daleč od tega."

Kaj prinaša dogovor?

Zadovoljna sta tudi vodji obeh sindikalnih pogajalskih skupin, Branimir Štrukelj in Drago Ščernjavič. Ob tem je Štrukelj pojasnil, da je podpis dogovora predviden za prihodnji teden v torek, dotlej pa se morajo sindikati še posamezno izreči o vsebini parafiranega dogovora. Tako je za sredo napovedan protestni shod "za zdaj odložen, dokler sindikati ne odločijo o sprejetju dogovora".

Kot za sindikate zelo pomembno je Štrukelj izpostavil, da se končuje odlaganje napredovanj. Ščernjavič pa je dodal, da bodo najbolj veseli, ko takšnih dogovorov ne bo več. Po sedmih krogih je to kompromis realnega in možnega v tem trenutku, je pristavil.

Kot je sicer razvidno iz parafiranega besedila, se bodo trenutno veljavni varčevalni ukrepi prenesli še v prihodnje leto. Ob tem so izjema napredovanja - tako v nazive kot v plačne razrede - ki bi se sprostila, pravico do izplačila pa bi ti javni uslužbenci dobili s 1. decembrom 2015. Za tiste, ki bi napredovali v letu 2016, bi v omenjenem letu veljala ista rešitev.

Premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja bi se prvih šest mesecev prihodnjega leta izplačevale v višini 10 odstotkov, nato štiri mesece v višini 15 odstotkov, novembra in decembra pa bi v višini 30 odstotkov premije, kot sicer velja zdaj.

Pri delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, kjer bi še naprej veljale dosedanje omejitve, pa bi za izplačilo delovne uspešnosti uporabniki proračuna lahko porabili največ 40 in ne več 60 odstotkov sredstev iz prihrankov.

Zapisano je tudi, da bodo podpisniki dogovora kot dodaten ukrep preučili možnost skrajšanja tedenskega delovnika s 40 na 36 ur, kar bi bilo mogoče le po dogovoru med delodajalcem in zaposlenim.

Zmanjšanje števila javnih uslužbencev po parafiranem dogovoru ne bo preseglo enega odstotka na letni ravni, pri čemer bi bili iz tega ukrepa izvzeti tisti proračunski uporabniki, ki zmanjšajo obseg oddaje del zunanjim izvajalcem.