Na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje opozarjajo na poglabljanje revščine v Sloveniji kot eni od posledic pandemije koronavirusa, ki smo ji bili priča v prvem valu. Pred pragom ponovne razglasitve pandamije pozivajo tudi k nujnim sistemskim rešitvam, ki so prav zdaj še bolj potrebne.
Ob tem poudarja, da revščina ni samo materialna ali samo finančna: "Revščina ima vpliv na fizično in psihično zdravje in v naših programih se vse prevečkrat srečujemo z mislimi na samomore." Posebej je omenila družine, ki so imele pred razglasitvijo pandemije različne oblike dela, kot so skrajšani delovni čas, pogodbeno delo, prekarno delo. "Ko so izgubljali zaposlitev, so izgubljali tudi prihodek, njihova osnovna želja pa je bila preživetje otrok. V tistem trenutku smo se soočali s problemi osnovnega preživetja družin, saj niso imeli niti hrane, da bi lahko poskrbeli za svoje otroke," opisuje.
Pri Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje so se po besedah Anite Ogulin med pandemijo najprej soočali s problemom varnosti otrok v lastnih domovih. "Vedeti moramo, da je vsaka stiska povzročila tudi padec odnosov znotraj družin," pravi in dodaja, da je bilo veliko tudi pomanjkanja hrane, prav tako pa veliko težav tudi pri učenju na daljavo. "Pravzaprav vsako večjo krizo rešujemo humanitarne organizacije. Tudi v tej krizi smo se nemudoma odzvale in reševale res velike stiske državljanov," je še povedala.
Revščina družin največje posledice pušča na otrokih. Dobesedno izpostavljeni so, niso varni, nimajo vzpodbudnega okolja, obremenjeni so s problemi, ki bi jih morali reševati starši. To pomeni, da jih revščina potiska v psihosocialne in čustvene ter vedenjske motnje. Sogovornikov, ki bi jim pomagali, pa naša družba ne zagotavlja.
Anita Ogulin, predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje
Anita opozarja tudi na to, da naš zdravstveni sistem ne zagotavlja hitre in učinkovite pomoči, ko gre za psihosocialne težave otrok in mladostnikov: "Čakalne vrste so od leta in pol in več, kar pomeni, da otroci ostajajo brez pomoči in podpore."
Potrebne so nujne sistemske spremembe
Izkušnje prvega vala in izrednih ukrepov bi morale po mnenju Anite Ogulin naučiti vse nas, kaj je potrebno ob novih vzpostavitvah ukrepov: "Absolutno je potrebna takojšnja reakcija centrov za socialno delo, absolutno je potrebna podpora otrokom pri učenju na daljavo, tako s tehničnimi pripomočki in seveda pri razlagi. Potrebno je takoj poskrbeti za prehrano v družinah pri otrocih, ki imajo subvencionirano prehrano. Že ti ukrepi bi vsaj malce omilili stanje, v katerega ta trenutek drvimo."
Nina Zidar Klemenčič, pobudnica projekta Enotna pravna točka, ki poteka v sklopu humanitarnih programov pri ZPM Ljubljana Moste-Polje in glavna izvajalka brezplačne pravne pomoči pa opozarja na nesprejemanje predlogov sistemskih sprememb s strani zakonodajalcev. In to ne le zdaj v času koronavirusa, saj že od leta 2014 opozarjajo, da je potrebno ljudem omogočiti vse vzvode, da hitro in učinkovito rešijo stiske, a bistvenih premikov s strani države po njenih besedah ni.
"Še posebej v času sprejemanja izrednih ukrepov, je nujno, da se spremembe upoštevajo takoj in se tako omogoči reševanje stisk in tudi hitrejšo vrnitev med aktivne državljane," opozarja. Zdaj še bolj kot pretekla leta opažajo prepočasno izdajanje odločb centrov za socialno delo in prepočasno odločanje o pritožbah. "Ta kriza je pričakala državne organe nepripravljene. Že prej niso delovali dobro, seveda z izjemami. Zdaj, ko so nastale neke izjemne okolišine, pa delujejo še slabše," je kritična.
Na podlagi večletnih izkušenj tako opozarja na tri nujne sistemske spremembe: pravočasno in ažurno izdajanje odločb o pravicah iz javnih sredstev in hitro odločanje o pritožbah; vzpostavitev poroštvenega sklada države, namenjenega ureditvi moratorijev na plačila najemnin ali kreditov za rešitev osnovnega stanovanjskega problema ter osnovnih življenjskih stroškov; in izvzemanje otroških dodatkov iz sistema socialnih transferjev, saj njegov namen ni osnovna socialna varnost.
Prvo takšno poročilo v Sloveniji
"Najrevnejše skupine prebivalstva so letos zapadle v še večjo revščino, saj so prenehali delovati mehanizmi socialne zaščite," pa opozarja urednica poročila o revščini in predstavnica EAPN Slovenija dr. Živa Humer.
19 slovenskih nevladnih organizacij, ki so združene v Evropski mreži za boj proti revščini (EAPN) je namreč sodelovalo pri pripravi prvega Poročila o spremljanju revščine in socialne izključenosti v Sloveniji, ki ugotavlja tudi katastrofalne posledice pandemije. Poročilo povzema aktualno stanje revščine in temelji na pričevanjih, razmislekih in zgodbah ljudi z izkušnjo revščine. Med drugim so v poročilu ugotovili, da so še posebej ogrožene starejše ženske. "Že nekaj let pa je jasno, da zaposlitev ne predstavlja izhoda iz revščine, minimalna plača pa ne zagotavlja preživetja," je ob predstavitvi poročila s sodelovanjem Zveze prijateljem mladine Ljubljana Moste-Polje dejala Živa.
V poročilu so osvetlili različne vidike revščine, pri čemer so bili še posebej pozorni na zadnje obdobje: "V poročilu se je izkazalo, da so se stiske ljudi še poglobile, da govorimo o naraščanju revščine pri različnih družbenih skupinah in zato bi bilo potrebno opozoriti snovalce in snovalke ukrepov, da ob novih ukrepih posebno pozornost posvetijo skupinam, ki so nosile večje breme tudi v prvem valu."
Živa dodaja, da so tako poleg otrok in mladih najranlivejše skupine ženske, enostarševske družine, osebe z invalidnostmi, skupnost LGBD, in starejši. Posebej je poudarila ranljivost starejših žensk, saj sodeč po statistikah skoraj vsaka tretja ženska starejša od 75 let živi pod pragom tveganja revščine.
"Najbrž nam je lahko že jasno, da se bodo zaradi posledic pandemije in tovrstnih ukrepov vsi deleži revnih ljudi samo še povečali," dodaja.
Slovenija prva na tej žalostni covid lestvici
Pri oskrbi starejših v domovih za ostarele v obdobju prvega vala pandemije nacionalni podatki kažejo, da je bilo do 20. maja 2020, 86 od skupaj 106 umrlih za Covid-19 stanovalcev domov za oskrbo starih, kar je 81 odstotkov vseh umrlih. To Slovenijo umešča v evropskem merilu na prvo mesto držav po deležu umrlih za Covid-19 med stanovalci domov za oskrbo starih, ugotavlja poročilo. Po podatkih International long-term care policy network je bil v svetovnem merilu višji delež samo v Kanadi z 85 odstotki umrlih stanovalcev domov za oskrbo starih med vsemi umrlimi.
"Kritiki vladnih ukrepov izpostavljajo, da je navkljub zatrjevanju pristojnih, da so bili v bolnišnico sprejeti vsi, ki bi jim bolnišnično zdravljenje lahko pomagalo, le dobra desetina starostnikov iz domov za oskrbo starih umrla v bolnišnicah, medtem ko jih je kar 87 odstotkov umrlo v domovih, ne da bi jim bilo zagotovljeno bolnišnično zdravljenje. Vladni podatki kažejo drugačno sliko in pravijo, da je po podatkih na dan 20. 5. 2020 v domovih za ostarele umrlo 52 odstotkov starostnikov, 29 odstotkov pa jih je umrlo v bolnišnicah," še pojasnjujejo.
"Mami, kaj tebi nič plače ne dajo v službi?"
Revščina močno vpliva tudi na zdravje, ugotavljajo v poročilu. V diskusijski skupini so sogovornice in sogovornik poudarili, da so njihove otežene življenjske okoliščine bistveno vplivale na psihično in fizično zdravje, tudi misli na samomor niso redke.
"Takrat sem spoznala, da ni v bistvu problem narediti samomor, da enostavno lahko zaključiš svoje življenje, ker ne vidiš rešitev. To so tako hude situacije, ko pride otrok in reče: »Mami, hrane nimamo«. In takrat ne veš, kaj bi naredil. In potem, da ne izpadeš tako ranljiv in da se boš zlomil, rečeš: »Kako ne? Kako nimamo, saj je sigurno še kakšno jajce v hladilniku.« Tako, a ne, in smo potem naredili palačinke. Zelo moraš biti iznajdljiv," se glasi ena od izpovedi.
"To so res stanja, ki te pripeljejo do nevroz, ko sploh ne vem, kdaj, če kdaj, se sploh bodo pozdravila.« Zdaj sem padla na tablete, da sem sploh pokonci, ker me je psiha čisto izdala .... Res je, da se velikokrat znajdem tudi tako, ko mi otroci pravijo, da nimamo hrane, pa mi najmlajši pravi: »Mami, kaj tebi nič plače ne dajo v službi?« Velikokrat se znajdem v tem, da bi človek kar šel s tega sveta," svojo stisko opisuje mamica.
Pravijo, da jih pri življenju držijo njihovi otroci. Pred poslabšanjem psihičnega zdravja se zaščitijo tako, da ne gledajo predaleč v prihodnost, temveč se osredotočajo zgolj na to, kako bodo preživeli iz dneva v dan.
"V času epidemije se je na področju izobraževanja pokazalo, da nekaterim sicer šolanje na daljavo ustreza, v veliki večini pa so se otroci in mladi zaradi okrnjenega fizičnega stika počutili slabo in osamljeno," še opisujejo v poročilu. ZPMS ob tem opozarja, da se bo ob ponovnem hujšem valu okužb tovrstna stiska otrok ponovila in poglobila.
"Hkrati šolanje od doma ni za vse otroke enako kvalitetno, saj nimajo vsi enako varnega doma in dostopa do računalnika. Kot se je izkazalo v diskusijski skupini, je bila pomoč nevladnih organizacij pri tem ključna, saj so družinam pomagali z računalniki in ostalo tehnično opremo ter s tem omogočili otrokom, da so se lahko vključili v učni proces," pojasnjujejo. Celotno poročilo najdete TUKAJ.
anja.scuka@zurnal24.si
