Raziskava z imenom Teeb bo predstavljena tudi na bližajočem se podnebnem vrhu v Köbenhavnu, najpomembnejša ugotovitev pa je, da pri vlaganju v varstvo narave razmerje med stroški in donosi niha med 25 in 100, piše BBC.
"Sedaj lahko dokaj samozavestno rečemo, da obstaja močna korist v vlaganju v varovana območja,“ je povedal vodja študije Pavan Sukhdev, ekonomist Deutsche Bank.
Ogromna škoda
Avtorji v raziskavi ugotavljajo, da nadaljujoča izguba gozdov svet letno stane med dvema in petimi bilijoni dolarjev (med 1,35 in 3,37 bilijona evrov). Podobno svet stane tudi prekomerno ribarjenje in uničevanje koralnih grebenov.
"Če bi povečali obseg varovanih morskih območij z enega na 30 odstotkov, bi to stalo med 40 in 50 milijardami dolarjev letno (med 27 in 33,8 milijarde evrov). Letni donos bi po drugi strani znašal med štirimi in petimi bilijoni dolarjev (med 2,7 in 3,37 bilijoni evrov),“ je podatke nanizal Sukhdev. Koristi bi prišle zlasti iz rastočega ulova in prihodkov turizma.
Vendar pri tem študija svari, da je potrebno taka območja previdno izbrati, saj morajo biti skoncentrirana v ekološko in gospodarsko pomembnih območjih.
Zdrav ekonomski razum
Teeb poskuša na enem mestu zbrati vse pomembne argumente, ki so jih pridobili ob pregledu 1.100 različnih študij po vsem svetu.
"Predstavljeni dokazi kažejo, da so izbire, ki podpirajo ohranitev naravnega okolja, stvar zdravega ekonomskega razuma. Prikazujemo, da je nezmožnost trgov, da ustrezno ovrednotijo storitve ekosistemov, težava tudi za finančna, gospodarska in poslovna ministrstva," pravi študija.
Konkretni primeri
V raziskavi so tako navedeni tudi nekateri konkretni primeri, recimo s Kostarike, kjer so ugotovili, da se je pridelek kave povečal za petino, ker so v nedotaknjenih gozdovih živele žuželke, ki skrbijo za opraševanje.
Na Novi Zelandiji varovano travnato območje z vodo oskrbuje regijo Otago. Letno bi državo stalo 100 milijonov dolarjev (67,6 milijona evrov), če bi želeli vodo pripeljati od drugje.
V Vietnamu so za sajenje in varovanje 12 tisočih hektarjev mangrov zapravili 1,1 milijona dolarjev (740 tisoč evrov) in prihranili 7,3 milijona dolarjev (4,9 milijona evrov) za vzdrževanje nasipov.
