Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik od ustavnega sodišča zahteva oceno ustavnosti 188. in 246. člena zakona o uravnoteženju javnih financ.
Prvi za javne uslužbence ob izpolnjevanju pogojev za pridobitev starostne pokojnine določa prenehanje pogodbe o zaposlitvi. 246. členu pa določa prenehanje pogodbe o zaposlitvi za tiste, ki so pogoje za upokojitev izpolnili pred uveljavitvijo zakona.
Pobudo dala univerza
Varuhinja se je za vložitev zahteve odločila na podlagi pobude rektorja Univerze v Ljubljani Stanislava Pejovnika. Kot so v sporočilu za javnost pojasnili pri varuhu, gre namreč za ukrep, ki ima "hude neposredne in dolgoročne posledice za prizadete profesorje in druge pedagoške delavce in za delovanje univerz, njihovo raziskovalno in pedagoško dejavnost in za študente".
V obrazložitvi zahteve, ki so jo pripravili profesorji Pravne fakultete v Ljubljani, so navedeni razlogi, zaradi katerih je z izpodbijanima členoma kršenih več določb ustave, in sicer gre za ustavne določbe o prepovedi diskriminacije glede na spol in starost, o avtonomiji univerze in za načelo zaupanja v pravo.
Bodo ukrepi stopili v veljavo?
Varuhinja ustavnemu sodišču predlaga, da do svoje končne odločitve zadrži izvajanje obeh členov. Uveljavitev bi namreč po njeni oceni imela takojšnje, trajne ter nepopravljive in težko popravljive negativne posledice za pravice prizadetih javnih uslužbencev. V primerih, ko se nanaša na univerzitetne učitelje, pa bo po njenem imela tudi nepopravljive posledice za delovanje in ugled univerz in uresničevanje njihovega raziskovalnega in pedagoškega poslanstva.
Ustavno presojo zahtevali tudi sindikati
Omenjene določbe je v presojo ustavnemu sodišču poslala že Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, ki sicer izpodbija tudi nekatere druge dele zakona za uravnoteženje javnih financ. Če bo obveljal predlog dnevnega reda, bo ustavno sodišče že na četrtkovi seji obravnavalo predlog za prednostno obravnavo njihove zahteve, skupaj s predlogom za začasno zadržanje izpodbijanih členov.
Zakon za uravnoteženje javnih financ sicer dopušča, da se delodajalec in javni uslužbenec kljub izpolnjevanju upokojitvenih pogojev lahko dogovorita tudi o nadaljevanju delovnega razmerja, če gre za zagotovitev nemotenega delovnega procesa. Predstojnikom pa za odločitev pušča dvomesečni rok.