Med slovenskim prebivalstvom je bilo delovno aktivnih 58,2 odstotka, vendar pa delež delovno sposobnih ljudi že od leta 2003 upada, ugotavljajo na državnem statističnem uradu. Upad je predvsem posledica staranja in manjše rodnosti, preprečiti pa ga ni moglo niti priseljevanje.
Med delovno sposobnimi, ki so se rodili v tujini, je bilo največ delovno aktivnih med tistimi osebami, ki so se rodile v BiH, sledijo rojene v Srbiji, na Hrvaškem in v članicah EU. Visok delež tistih, ki so rojeni v BiH, ni presenetljiv, saj je država prav Bošnjakom izdala več kot polovico dovoljenj za prvo prebivanje v Sloveniji (13.317).
Konjunktura spodbudila priseljevanje
Med delovno aktivnim prebivalstvom je bilo tako konec leta 2007 13,5 odstotka oseb, ki so bile rojene v tujini. Njihovo število je naraščalo po letu 2004 nekje do konca leta 2008, kar je bila predvsem posledica velike gospodarske rasti in potreb slovenskih podjetij po delovni sili.
Največ, med njimi prevladujejo moški, 36,7 odstotka, jih je bilo zaposlenih v gradbeništvu, medtem ko je slaba tretjina žensk opravljala predvsem preprosta dela ter dela v trgovini in storitvah.
Delo in družina na prvem mestu
Leta 2008 se je v Slovenijo priselilo dobrih 30 tisoč prebivalcev, pri čemer sta dve tretjini k nam prišli z namenom, da bi se zaposlili, petina pa jih je prišla k svoji družini. Desetin jih je prišla opravljat sezonska dela.
Sicer pa za dovoljenje za prvo prebivanje v Sloveniji zaprosi največ državljanov BiH, Srbije, Makedonije, Kosova in Hrvaške. Iz drugih držav k nam prihajajo v malce večjem številu še državljani Ukrajine, Kitajske, Rusije in Moldavije. Iz območja EU pa je Slovenija najbolj privlačna za Bolgare, Slovake, Romune, Italijane in Nemce.
Kriza že redči število
Zaradi krize se je zmanjšalo tudi povpraševanje po delovni sili, še dodatno pa so dotok tujcev omejili tudi vladni ukrepi. V prvih devetih mesecih je bilo tako izdanih za 27,6 odstotka manj delovnih dovoljenj kot pred letom dni.
