V prihodnjih tednih glede državnega sveta

To ustavno spremembo za zdaj povsem podpirajo v SDS, Listi Virant, DeSUS in NSi, ki bodo predlog še nekoliko dodelale in ga po Virantovih ocenah v proceduro vložile v roku dveh ali treh tednov.

Kako hitro bi lahko dobili potrebnih 60 poslanskih glasov za ukinitev DS, pa bo po besedah vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka pokazal postopek na ustavni komisiji in v DZ. Če so stranke zavezane racionalizaciji, poenostavitvam in pocenitvam delovanja države, bi jih velika večina morala podpreti vse spremembe, ki racionalizacijo pomenijo, pravi Tanko in dodaja, da bi k temu zagotovo prispevala tudi ukinitev DS.

Tanko se zavzema za to, da predlog za ustavno spremembo vložijo v proceduro, v naslednjih nekaj mesecih pa mora po njegovem priti do odločitve. Po njegovem mnenju bi bilo prav, da se za ukinitev DS dobi zadostna podpora poslancev, ob čemer Tanko "upa na pozitivno odločitev Pozitivne Slovenije".

S spremembo se ne mudi

Po mnenju Pozitivne Slovenije se s to ustavno spremembo nikamor ne mudi, je po srečanju z Virantom povedal vodja poslancev PS Jani Möderndorfer. Za zdaj se ne zavzemajo za ukinitev državnega sveta, temveč bi bilo po njihovih ocenah smotrno preoblikovanje tega organa, in sicer v nekakšno reprezentativno telo lokalnih skupnosti. Dodatne argumente za ukinitev državnega sveta, ki so bili podani, pa bodo v stranki po besedah Möderndorferja še preučili.

SD se zavzema za preoblikovanje DS, njegovo sestavo pa bi spremenili tako, da bi zagotovili večjo zastopanost socialnih interesov, je za STA pojasnil vodja poslanske skupine Janko Veber. Kakšna natančneje bi bila sestava DS, bi bilo predmet razprave, pravi.

Vsekakor pa bi bilo treba tudi po njegovem mnenju zaradi volitev v DS odločitev o spremembah sprejeti kmalu. Ker trenutno za ukinitev DS ni dovolj podpore v DZ, bi bilo po besedah Vebra smiselno, da pozornost raje namenijo preoblikovanju tega organa, namesto, da čas izgubljajo z razpravo o njegovi ukinitvi.

SLS funkcijo DS poudarja z vidika zastopanosti lokalnih skupnosti, zato se po besedah vodje poslanske skupine Mihaela Prevca bolj nagibajo k preoblikovanju DS, denimo v nekakšen "zbor pokrajin". Predstavniki lokalnih skupnosti bi namreč, tako Prevc, potrebovali inštitucijo, v kateri bi zastopali lokalne interese.

Tako "hitri ukinitvi" DS v SLS nasprotujejo in menijo, da bi bilo treba glede tega pripraviti kakovostne argumente. Želijo temeljito razpravo, saj gre po njihovem mnenju za velik poseg v ustavo. SLS bo svojo odločitev glede DS pretehtala na organih stranke, ob čemer Prevc še poudarja, da pri odločanju jeziček na tehtnici ne bodo oni, temveč Pozitivna Slovenija.

Po besedah vodje poslanske skupine DeSUS Franca Jurše je sicer težko oceniti, ali bo predlog za ukinitev državnega sveta dobil dvotretjinsko večino v DZ. Kot je Jurša dejal v izjavi za STA, se bo odprla razprava, predlog bodo argumentirali in poskušali poiskati podporo strank, ki temu zaenkrat niso naklonjene. Dodal je, da, gre pri predlogu za ukinitev DS, ki "ni prinesel kakšne dodane vrednosti pri delu DZ", tudi za zmanjšanje stroškov.

Preoblikovanje DS v smislu večje zastopanosti lokalnih interesov pa bo po ocenah Jurše težko izpeljati, dokler v Sloveniji ne bo pokrajin.

Po besedah vodje poslancev NSi Mateja Tonina ne smemo gledati na to, ali "bomo reševali DS ali predsednika Blaža Kavčiča", ampak se moramo vprašati, ali Slovenija potrebuje dvodomni parlament. V NSi menijo, da ne, ob čemer Tonin izpostavlja tudi, da je Slovenija izrazito unitarna država. Ukinitev DS se po njegovih besedah tudi ne bi smela uporabljati za politična obračunavanja, prav tako "vloga DS ne sme biti talec trenutnih notranjepolitičnih nesoglasij".

Stranke, ki bodo predlog za ukinitev DS vložile v proceduro, bodo k temu povabile še druge poslanske skupine, ki bodo o tem razpravljale znotraj strank. Tudi po Toninovih besedah je vodja poslanske skupine Pozitivne Slovenije zagotovil, da bodo prisluhnili argumentom in če bodo ti na strani ukinitve DS, bodo slednje podprli, v nasprotnem primeru pa ne.