Stanje na trgu dela se zelo dobro preslikava tudi na obseg študentskega dela. Vsakoletna raziskava Poklicni barometer Zavoda RS za zaposlovanje ugotavlja, da je vrsta poklicev v primanjkljaju. Delodajalci iščejo rešitve z nadurnim delom zaposlenih, privabljanjem delavcev iz tujine, prekvalifikacijo delavcev in tudi s povečanim povpraševanjem po študentskem delu. Zato že daljše obdobje ponudba študentskih del presega povpraševanje s strani dijakov in študentov.
"Študentsko delo je občasno in začasno delo, ki je omejeno samo na čas rednega šolanja. Glede na javno dostopne podatke (podatki MDDSZ in FURS) mladi v povprečju opravijo devet ur tedensko in v letu dni preizkusijo do pet različnih delodajalcev. Večina mladih, kar 70%, pa dela med počitnicami in takrat delajo bolj strnjeno, kar še vedno spada v kategorijo začasnosti in občasnosti," pogostost opravljanja študentskega dela navedejo pri e-Študentskem Servisu. Dodajo, da so zaradi načina študija, kot ga poznamo od uvedbe bolonjskega sistema, ki prinaša obvezno prisotnost in veliko dodatnega dela, primeri 40 ali več urnega opravljanja študentskega dela na teden redki.
Vrzel pri iskanju kandidatov
Vse zgoraj našteto se odraža kot vrzel pri iskanju kandidatov za nekatera dela, predvsem v strežbi in prodaji. "Delodajalci imajo še posebej velike stiske pri deficitarnih poklicih. Opažamo namreč, da mladi vedno bolj iščejo strokovna dela in dela, povezana z njihovo smerjo šolanja, in dela, pri katerih pridobijo pomembne kompetence in delovne izkušnje," pojasnijo pri največjem ponudniku študentskih del v državi.
Pri dijakih in študentih so kakopak bolj zaželena tista dela, ki so najbolje plačana, se opravljajo pri uglednih delodajalcih in predvsem strokovna dela v smeri šolanja, ki prinašajo izkušnje, kompetence in vodijo do morebitne redne zaposlitve.
Manj zaželena pa so tista dela, ki so plačana po minimalni urni postavki, torej 6,17 €/h bruto oz. 5,21 €/h neto. Po podatkih e-Študentskega servisa je takih del trenutno okrog 18 %. Najmanj je prav tako zaželeno delo v gostinstvu.
Prav zaradi tega se po njihovem mnenju ne dogaja več, da bi delodajalci po preteku študentskega/dijaškega statusa (bivšim) študentom namesto redne zaposlitve naročili ureditev/plačilo statusa. Prav nasprotno; delodajalci naj bi danes ob pomanjkanju delovne sile želeli kadre čim prej zaposliti in jih vezati nase: "O tem priča tudi rekordno število delovno aktivnih v Sloveniji, po podatkih SURS je to število 930.000. Delodajalcem torej ni v interesu, da bi mladim ponujali občasno delo, ampak jim raje ponudijo redno zaposlitev, saj kader zelo težko dobijo. Opažamo, da delodajalci vse bolj pogosto obiskujejo mlade že na srednjih šolah in fakultetah in jih že za časa šolanja poskušajo navdušiti, da bi se kasneje zaposlili v njihovi organizaciji."
Rekordna ponudba del prinesla rekorden dvig študentske postavke
Rekordna ponudba del, ki presega povpraševanje, je povzročila dvig urne postavke v prav vseh regijah. "Opažamo, da so se urne postavke v zadnjem letu, ko vlada izrazito pomanjkanje po kandidatih za delo, dvignile. V zadnjih dveh letih se je povprečna urna postavka za študentsko delo dvignila približno za 1,5 € bruto. Trenutno znaša 8 € bruto/h = 6,76 € neto/h," povedo pri e-Študentskem Servisu.
V mesecu januarju tako pričakujejo največji dvig študentske postavke v zadnjih desetih letih. Minimalna urna postavka za študentsko delo je namreč zakonsko določena in se vsako leto usklajuje z minimalno plačo. Trenutno minimalna postavka znaša 6,17 evra bruto, kar je 5,21 evra neto. Predvidoma v mesecu januarju pa naj bi se minimalna plača dvignila za 100 evrov neto, kar pomeni, da bo višja tudi minimalna urna postavka za študentsko delo.
