Kranjski študentje: "Dela v svoji stroki ne dobimo."

Naval na študentska dela se prične prav s pričetkom poletja, sploh je temu tako v zadnjih letih: študentje imajo namreč v bolonjskem sistemu študija veliko več sprotnih obveznosti in obvezne prisotnosti, zato med letom delajo manj, kot so včasih. V tem času sicer tudi delodajalci iščejo več študentov, saj gre za način nadomeščanja redne delovne sile v času dopustov. Poleti tako dela kar okoli 70 % študentov.

Velika ponudba del, a nepovezanost s stroko

Ponudba del je letos kar obsežna; pogledali smo si jo na dveh največjih slovenskih študentskih servisih – na Mjob aplikaciji (Študentski servis Mjob) je trenutno na voljo približno 5000 ponujenih del, rekordno število beležijo na E-Študentskem Servisu: mladi lahko pregledajo kar 5300 ponudb za delo. Na območju Gorenjske, kjer išče delo največ študentov iz Kranja, je ponudb nekaj čez 700 – a ni vse tako idealno. Študentje iz Kranja in okolice opozarjajo, da največkrat opravljajo dela, ki niso povezana z njihovo študijsko smerjo, čeprav bi si morda želeli drugače.

Za izkušnje bo potrebno prostovoljno delo

Čeprav je študentsko delo primarno namenjeno zaslužku, poskušajo številni študentje, sploh tisti v zadnjih letnikih, vendarle najti študentsko delo, ki jim bo prineslo nekaj za v življenjepis pred iskanjem redne zaposlitve. A je to za številne študente precej težavno. Katarina, študentka agronomije iz Kranja, opravlja študentsko delo v trgovini s športno opremo in bo za pridobivanje izkušenj na svojem področju najverjetneje morala opravljati prostovoljno delo. "Na študentskih servisih ni na voljo dela, povezanega z mojo stroko," je povedala. "Ker si vseeno želim pred dokončanjem študija pridobiti nekaj izkušenj, bom verjetno kmalu pričela še s prostovoljnim delom na svojem področju, čeprav mi že trenutno delo vzame veliko časa in energije," je povedala.

Prav tako dela v svoji stroki ne najde 21-letna študentka pedagogike in španščine: "Delo v povezavi s španskim jezikom, se (čeprav redko) na servisih še najde, a me osebno bolj zanima pedagogika. V tej stroki brez diplome in brez vez ter zelo intenzivnega iskanja težko najdeš študentsko delo," je zaskrbljena. Trenutno dela v strežbi, delo ji sicer ni težavno, kolektiv ji je všeč.

Izven svojega študijskega področja dela  tudi Karin, bodoča študentka kineziologije, ki jo lahko srečamo v čokoladnici v središču mesta. Ponovno – delo ji je sicer všeč, tudi plača je v redu, a bi, če bi imela možnost, raje počela kaj v zvezi s svojo študijsko smerjo. »Na voljo ni kaj dosti študentskega dela, povezanega s športom. Sicer me ne moti, da opravljam drugo delo, a bi veliko raje delala nekaj, kar mi bo kasneje pomagalo pri študiju in navsezdanje iskanju zaposlitve na mojem področju,« je povedala. Mladi iz Kranja tako pogosto delo s svojega področja najdejo izven domačega mesta, Drejc, 23-letni študent biotehnologije iz okolice Kranja, dela v biološkem podjetju v Ljubljani. "Tu sem predvsem za nabiranje izkušenj, tudi plača je super. Sem pa, preden sem dobil to delo, veliko delal tudi izven svoje stroke, nekaj let nazaj sem bil na bencinski črpalki OMV v Kranju," je povedal.

Strokovna dela le z omejenih področij

Na E-Študentskem Servisu so povedali, da je na voljo sicer kar nekaj strokovnih del z različnih področij, a gre tu predvsem za iskanje študentov, ki obvladajo računalništvo in programiranje, elektrotehnična dela, projektiranje, prevajanje, digitalni marketing. Študentje drugih strok delo s svojega področja najdejo težje. 

Največ ponudb s strani študentskih servisov sicer prihaja za dela v trgovinah, za gostinska dela (strežba, kuhinja), za dela v turizmu, tudi za fizična dela (npr. vrtnarska dela, pakiranje, deklariranje). Tu pa je delodajalcem kar težavno pridobiti študente za delo. "Mladi največ povprašujejo po administrativnih delih in delih z višjo plačno postavko, zato je izziv najti študente za dela v proizvodnji, trgovini in gostinstvu, kjer tudi višje urne postavke ne pomagajo," so nam povedali na Študentskem servisu Mjob. "Trenutno ponudba s strani delodajalcev presega povpraševanje s strani dijakov in študentov," pa so sporočili z E-Študentskega Servisa. "Generacije študentov so veliko manjše (tretjina študentov manj kot pred 10 leti), poleg tega je urejena šolska in zakonošolska zakonodaja, zato ni več fiktivnih študentov. To se odraža pri iskanju kandidatov za nekatera dela,  predvsem dela v strežbi in prodaji."

Kje se gibljejo študentske plače?

Na motivacijo študentov za delo seveda izjemno vpliva tudi plača. Najbolje plačana dela so tista, ki zahtevajo določeno znanje: poučevanje, inštrukcije se plačajo od 10,8 €/bruto dalje, vaditelji/trenerji plavanja dobijo od 11 €/h bruto, računalništvo in programiranje se plača od 11 €/h bruto dalje, selitve pa od 9,4 €/h bruto dalje. Ostala dela so plačana tudi precej manj; minimalna urna postavka znaša 6,17 €/h bruto oz. 5,21 €/h neto. Včasih študentje niti nimajo izbire. »Moja plača je minimalna, čeprav potrebujem za svetovanje strankam pri izbiri športne opreme veliko znanja. A nekako trenutno nimam drugega na voljo,« je povedala študentka agronomije.

Na e-Študentskem Servisu sicer poudarjajo, da imajo v ponudbi le okrog 18 % del, ki so plačana po minimalni urni postavki – trenutna povprečna urna postavka znaša 7,38 €/h bruto oz. 6,24 €/h neto. Se je pa študentsko delo bistveno podražilo za delodajalce, ti so namreč obremenjeni z več prispevki. Primer: za študenta, ki je leta 2004 opravljal študentsko delo in je za delo prejel 100 € honorarja, je delodajalec plačal 114 €. Danes plača 167,06 €. S tem so plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, mladim pa teče tudi pokojninska doba.

"Gospodarstvo raste, dela je dovolj"

Ponudba s strani delodajalcev je velika tako pri študentskem delu kot na trgu rednih zaposlitev, so še poudarili na E-Študentskem Servisu. "Trenutno namreč v Sloveniji  beležimo najvišjo delovno aktivnost med vsem prebivalstvom, hkrati pa najnižjo brezposelnost, zato ob še vedno visoki gospodarski rasti zelo primanjkuje kadrov na vseh področjih."

Kar 64 % mladih pa se po končanem šolanju zaposli pri enem izmed delodajalcev, kjer so prej opravljali študentsko delo, so še povedali. Določen delež študentov torej le najde delo v svoji stroki ali pa se preprosto redno zaposlijo pri dosedanjem delodajalcu in opravljajo delo, nepovezano s svojo študijski smerjo.