Mariborska varna hiša deluje že 18 let, ves ta čas pa imajo na voljo sedem sob z dvajsetimi posteljami. Od letošnje pomladi imajo tudi ločeno bivalno enoto, kljub temu pa so potrebe žensk, ki postanejo žrtve nasilja v družini, občasno večje od ponudbe. Po besedah vodje Anke Fingušte se v teh primerih povežejo z drugimi ustanovami po Sloveniji.
Če so leta 2012 pomoč nudili 58 ženskam in 14 otrokom, lani 77 ženskam in 11 otrokom, se je že v prvi polovici letošnjega leta k njim zateklo že 44 žensk in devet otrok, kar kaže na rast nasilnega vedenja partnerjev v regiji.
"Praktično ves čas imamo zmogljivosti zasedene, zato sami težko govorimo o trendih rasti. Na ravni sekcije varnih hiš, materinskih domov in sorodnih organizacij, ki delujejo na področju preprečevanja nasilja v družini, pa letos beležimo šestodstotno naraščanje potreb po nameščanju v varne prostore," je povedala Finguštova.
Stereotip: Ženske so si same krive
Kljub skoraj dvema desetletjema delovanja se še vedno soočajo s številnimi stereotipi glede tega, zakaj ženske sploh pristanejo pri njih. Kot pravi Finguštova, je še vedno veliko mnenj, da so si ženske same krive, ker niso ukrepale že prej.
"Stvari so precej bolj zapletene in težko je razumeti, zakaj ženske toliko časa vztrajajo v nasilnem odnosu in se ga ne odločijo prekiniti pri prvi klofuti ali poniževanju. Šele ko si v dnevnem stiku z žrtvami, lahko bolje razumeš, zakaj se ženske odločijo, da pridejo k njim šele, ko so posledice zelo hude," pojasnjuje vodja mariborske varne hiše.
Posledice nasilja hujše kot v preteklosti
Naraščajoče nasilje v Podravju je po njenem zagotovo povezano z vse večjo socialno stisko, ob tem pa je dejstvo, da so posledice nasilja danes dosti hujše kot v preteklosti. Poleg psihičnega je vse več tudi ekonomskega nasilja, saj so žrtve obremenjene z različnimi krediti, ki jih niso sposobne odplačati, to pa podaljšuje obdobje njihovega vnovičnega osamosvajanja.
Ob tem pa Finguštova še dodaja, da je prav obdobje, ko se ženske zatečejo k njim ali v njim podobne inštitucije, najbolj kritično. "Tveganje, da moški stori kaj hudega, ko se žrtev umakne, se poveča kar za 70 odstotkov. Gre torej za najbolj kritično fazo in če se takrat ženski ne verjame, se lahko zgodi tudi najhujše," je še dodala vodja varne hiše.
V Mariboru je sicer za najbolj nujno pomoč na voljo tudi Krizni center za žrtve nasilja v družini, ki razpolaga z 20 posteljami za ženske in tremi otroškimi. Pri njih so ženske običajno kratek čas, največ tri tedne. Kot je povedala vodja Vilma Kersnik, so letos zabeležili že 150 namestitev, vsaj pet žrtev je k njim prišlo potem, ko so po čudežu ušle smrti.
Tretja možnost za ženske v Mariboru je Materinski dom, kjer razpolagajo s sedmimi sobami, na voljo je 23 ležišč. Po besedah vodje doma Žanet Mithans je doslej v desetih letih pri njih bivalo okoli 400 žensk.
