Voditelji so se po Pahorjevih besedah strinjali, da si bodo države "pošteno" razdelile breme soočanja z begunci, niso pa določili nikakršnih kvot. "Vedno sem menil, da eden od elementov slovenske zunanjepolitične identitete mora biti solidarnost," je poudaril.
Slovenski premier Borut Pahor je povedal, da je v neformalnih dvostranskih pogovorih z voditelji, katerih države so intenzivno vključene v vojaške operacije za zagotavljanje varnosti v zračnem prostoru nad Libijo, poudaril, da resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov (VS ZN) 1973 izrecno prepoveduje uporabo pehote in da se je treba tega držati.
"Kakorkoli se bodo že razvijale stvari v južnem Sredozemlju, slovenska vlada ne namerava poslati slovenskih vojakov na libijska tla," je še povedal Pahor. To je po njegovih besedah nujno tudi zaradi tega, da se – sploh po četrtkovi odločitvi zveze Nato, da bo zavezništvo hrbtenica v vojaški operaciji – v svetu ne bi okrepil "napačen vtis, da gre za posredovanje Zahoda proti arabskim ali muslimanskim državam".
Sodelovanje s skladu z zmožnostmi
Na vprašanje, ali je mogoče sodelovanje slovenskih vojakov v južnem Sredozemlju, če bi bila sprejeta nova resolucija VS ZN, ki bi to dovoljevala, je premier odgovoril, da je Slovenija v tem primeru "dolžna sodelovati v skladu s svojimi zmožnostmi".
Ob tem je opozoril, da ne gre samo za omejitve v okviru legalnosti, ki so sicer zelo pomembne, temveč se je tudi sicer treba pametno odzvati, da ne bi prišlo do vojaških ukrepov, ki bi šli čez to legalnost ali bi zasledovali politične cilje, ki bi bili v arabskem ali afriškem svetu nelegitimni.
Odnos s Sarkozyjem ni ranjen
Premier je pojasnil, da francoski predsednik Nicolas Sarkozy, čigar država je vodilna v koaliciji voljnih za Libijo, pozna njegova zadržana stališča. "A najin iskren odnos zaradi tega ni ranjen," je dodal.
"Nekaj slovenskih častnikov je v Neaplju v komandnem vrhu Nata in ti bodo v tem komandnem vrhu v tem smislu tudi sodelovali. Smo članica Nata in imamo nekatere obveznosti," je še pojasnil premier.
