Konec junija bo prinesel tudi konec trimesečnega testnega obdobja spletnega distribucijskega portala za elektronske knjige Biblos, pri katerem je od 20. aprila sodelovalo 11 knjižnic.
Od 1. julija bo tako šlo zares, kot so pojasnili pri Študentski založbi, ki je financirala celoten razvoj platforme. V projekt bo vključenih 30 slovenskih založb in 45 knjižnic. Te bodo omogočale izposojo knjig tako svojim članom kot tistim, ki se bodo registrirali na portal, knjige pa bo mogoče tudi kupiti. Na začetku bo na voljo 500 knjižnih naslovov domačih in tujih avtorjev, cene pa ne bodo bistveno nižje od papirnatih knjg.
Za vse razen kindla
“V osnovi je bila ideja, da zgradimo ekosistem, ki bo samostojen,” je pojasnil vodja projekta, tehnični direktor Študentske založbe Marko Hercog, namestnik Mestne knjižnice Ljubljana Miro Teržan pa je poudaril, da je Biblos z vidika knjižničarjev bistvenega pomena, saj omogoča idealen dostop.
Uporabniki bodo do knjig prišli prek spletne strani (Biblos.si) ali aplikacije za sistema Android in iOS, brali pa jih bodo lahko na pametnih tablicah, telefonih, računalnikih in Biblosovih bralnikih, ne pa tudi na kindlu.
Rezultati testnega obdobja
V testnem obdobju je bilo na voljo 150 knjižnih naslovov, sodelovalo pa je deset splošnih knjižnic in ena strokovna. Platforma je imela okoli pet tisoč stalnih obiskovalcev iz 58 držav, vseh pa je bilo skupno 40 tisoč. Na Biblosu si je 1.135 različnih uporabnikov skupno izposodilo 6.495 knjig, največkrat, 380-krat, pa je bila izposojena Nemška loterija Mihe Mazzinija. Uporabniki so za branje uporabljali stacionarne računalnike (60 odstotkov) in mobilne naprave (40 odstotkov – od tega 49 odstotkov z ipada in 20 odstotkov z androidnih tablic, preostali pa z iphonov, Biblosovih bralnikov, androidnih telefonov in celo televizorjev).
Kindla ni zraven. No, potem pa hvala lepa.