Transparentnost. "Verjamemo, da Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) danes obrača nov list pri sistemskih ukrepih za odpravljanje korupcijskih tveganj in v pomembnem delu nastavlja ogledalo državi, v kateri živimo."
Tako optimistično je prvi mož protikorupcijske komisije Goran Klemenčič pospremil novo spletno aplikacijo Supervizor, s katero lahko prav vsak preveri, katera zasebna podjetja poslujejo z državo in koliko pri tem zaslužijo. V zasebni sektor se vsako leto prelije povprečno kar 4,7 milijarde evrov davkoplačevalskega denarja.
Država daje najprej sebi
A velik del tega kolača si pravzaprav odrežejo kar državna podjetja sama. Državni Mobitel je s posli za državo od leta 2003 zaslužil 77 milijonov evrov, razkriva baza, Simobil pa pet. Zavarovalnica Triglav je dobila za 186 milijonov evrov izplačil, Pošti Slovenije pa je v devetih letih kapnilo kar 368 milijonov evrov; največ, 70 milijonov, zaradi pošiljanja obvestil o izplačilih pokojnin.
Dvorni notarji, odvetniki
Med klikanjem po ogromni bazi podatkov pa smo na primer ugotovili tudi, da Stanovanjski sklad Republike Slovenije notarske storitve očitno naroča pretežno pri enem notarju – Andreju Škrku. Ta je samo pri omenjenem državnem skladu od leta 2003 zaslužil 20,5 milijona evrov.
Prav tako milijonski zneski so se v zadnjih letih z računa Mestne občine Ljubljana (MOL) za odvetniške storitve stekali k odvetniku Marjanu Sušniku. Ta je zaslužil 14 milijonov evrov, razkriva aplikacija Supervizor.
Zloglasni Miro Senica je od države dobil “le” 1,7 milijona evrov, razmeroma neznana družba AAS pa je z “drugimi pravnimi storitvami” verjetno rekorderka med odvetniki – na leto z državo zasluži od 10 do 12 milijonov evrov, medtem ko v bilancah izkazuje le po okoli milijon čistih prihodkov. Med največjimi uporabniki njenih storitev so Zpiz, okrožni sodišči v Ljubljani in Celju ter MOL. Od leta 2003 si je odrezala skupno skoraj sto milijonov evrov davkoplačevalskega denarja.
Čisto odvisno od države
Vse svoje prihodke po podatkih iz baze Supervizor z državo ustvari tudi Futura Kanal. Družba, ki je v lasti Branka in Klelije Dolenc, je v zadnjih devetih letih od države prejela nekaj več kot 15 milijonov evrov (12 od ministrstva za notranje zadeve in tri od ministrstva za obrambo).
Ko smo jih včeraj poklicali, kakšne izdelke dobavljajo državi (podjetje je namreč registrirano za nespecializirano trgovino na debelo), so nam dejali le: “Ne komentiramo.”
IT-baroni
Med IT-ponudniki na finančnem ministrstvu (skupaj z davčno upravo) kraljuje RRC. Ta je v zadnjih treh letih z državo ustvaril celo več kot 80 odstotkov prihodkov in od leta 2003 tako zaslužil 27,6 milijona evrov. Še več – 93 milijonov evrov, od tega kar tretjino pri ministrstvu za javno upravo, je z državo zaslužil tudi SRC, medtem ko je na ministrstvu za obrambo prvi po zaslužku konkurent S&T. Pri posredovanju študentskega dela je najuspešnejši ŠS, d. o. o., ki mu je država v devetih letih izplačala 112 milijonov evrov.
Tu pa se vprasajmo od kdaj so druge pravne storitve avtorsko delo? In na tak način niso bili plačani prispevki in dohodnina v taki višini kot pri pogodbenem delu... Naj sedaj AAS objavi seznam, kdo se je okoristil z državnim… ...prikaži večm denarjem s pomočjo njihove agencija.. Žurnal, evo delo za vas-bodite prvi
Vidim da tudi vi ki berete, ne veste vsega... Vam ni za zamerit..mogoce lahko zamirimo Žurnalu saj če že pišejo o čem in hočejo podkurit ljudi, potem naj imajo vsaj nekaj znanja in razgledanosti. če tega ne vedo sami potem… ...prikaži več naj vprasajo nekoga ki je profesionalen na podrocju o katerem govorijo. No ok, AAS je Avtorska agencija za Slovenijo. Preko katere avtorji dobivajo placila svojih storitev. AAS nastopa kot servis, zato denar ki ga nakaze naprej ne more biti zaveden kot prihodek.Njihov prihodek je njihova provizija. Enako poslujejo tudi Studentski servisi. Spotno pa je katere avtorske storitve placuje drzava avtorjem preko AAS, ce pa citat:"Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene"Tu pa nastane problem...je ZPIZ rabil intelektualne storitve s podrocja književnosti, znanosti, umetnosti? Enako sodišča, občine, Ministrstvo za obrambo..in še nekaj takih? Tu pa se vprašajmo, kdo je
(preostali) novinarji Žurnala, zakaj se lotevate tem, ki jim niste dorasli in potem nastane tako spakedralo od članka kot je tale, ki bi ga bilo treba takoj popravljat. Ostanite rajši pri vaših ženskih zadnjicah in trič trač tematiki tipa… ...prikaži več "katera ima lepšo", zdaj, ko ni več Lady in Smrklje in se je prostor izpraznil. Če vas bo še kdo bral.