Ob tej priložnosti bodo tudi slovenske nevladne organizacije dan zaznamovala s številnimi dejavnostmi s poudarkom na problematiko nasilja nad ženskami v družini.

Svet Evrope opozarja, da nasilje nad ženskami v družini narašča, kljub pozitivnemu razvoju na področju zakonodaje, politike in prakse. Gre za problem, ki zadeva celotno družbo in katerega posledica so hude kršitve človekovih pravic. Nasilje v družini ne pozna zemljepisnih meja, starostne meje, ne pripadnosti rasi ali nacionalnosti, zadeva vse oblike družine in vse kategorije socialnega okolja ter vselej prizadene vse družinske člane

V Sloveniji nasilje vlada v petini družin
Slovenija tako kot mnoge druge države ne vodi posebne statistike, ki bi natančneje pokazala, kako razširjeno je nasilje nad ženskami. Vendar pa je po ocenah nevladnih organizacij nasilje prisotno v vsaki peti družini v Sloveniji, posiljena pa je vsaka sedma ženska. Te številke so prej prenizke kot previsoke, opozarjajo organizacije, še posebej če jih primerjamo z zahodnimi državami. V Nemčiji je tako posiljena vsaka četrta, v ZDA pa vsaka tretja ženska.

Zakon naj bi izboljšal razmere
V Sloveniji so se v zadnjih letih pričeli konkretni premiki v smeri urejanja zakonodaje na področju preprečevanja nasilja v družini in pomoči žrtvam nasilja. Velik premik je bil storjen z zakonsko možnostjo izreka ukrepa o prepovedi približevanja nasilneža svoji žrtvi. V Sloveniji je bilo tako v letu 2006 izrečenih 277 tovrstnih ukrepov, v letošnjem letu pa naj bi bila številka še višja. Prepoved približevanja lahko policija izreče za 48 ur, na deset dni pa ga lahko podaljša pristojni sodnik. Če žrtev sodniku predloži dodatne dokaze, lahko ta ukrep podaljša za največ 60 dni.

Še dodatno naj bi žrtve zaščitil zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki ga bo državni zbor obravnaval v decembru in januarju. Po mnenju nevladnih organizacij bo ustrezneje obravnaval nasilje v družini in začel sistematično urejati številna vprašanja zaščite in oskrbe žrtev.

Predsednica komisije za peticije in človekove pravice v DZ Majda Potrata meni, da nasilje nad ženskami med parlamentarci ni popularna tema, ker "ne zanima časnikov in volivcev". Še posebej pomembno se ji zdi, da bi o nasilju nad ženskami spregovorili moški.

Kako dolgo ste bili nasilni?
Deset let. V tem času sva se poročila, rodila se nama je hči, a ne žena ne jaz nisva poiskala pomoči.

Kaj se je nato spremenilo?
Ona je odšla v materinski dom. Ko sva šla skupaj v terapevtsko skupino, sem počasi spoznal, da sem sam kriv, da je odšla.

Kako poteka terapija?
Moški najprej krivijo druge, tudi sam sem jih. V skupini spoznavajo, da je njihovo ravnanje napačno.