Na trgu Sintagma pred parlamentom se je na protestu proti reformam zbralo okrog 12.500 ljudi. Manjši del protestnikov je proti policiji metal zažigalne bombe, policija se je odzvala s solzivcem.
Sprejetje predlaganih reform, med drugim davčne in pokojninske, je pogoj za začetek pogajanj o triletnem programu pomoči Grčiji, ki naj bi bil težak od 82 do 86 milijard evrov.
Do razkola je pred glasovanjem prišlo v vladajoči stranki Siriza, ki ima 149 od skupno 300 poslancev v grškem parlamentu, večina naj bi pri glasovanju sledila liniji predsednika vlade Aleksisa Ciprasa.
Reforme poleg tega podpirajo v proevropsko usmerjenih opozicijskih strankah, ki imajo 106 poslancev. Glasovanje je predvideno okoli polnoči po lokalnem času, za sprejetje reform pa mora glasovati 151 poslancev.
Več kot polovica članov glavnega odbora Sirize je medtem podpisala izjavo, da zavračajo dogovor o pogajanjih v zameno za stroge reforme; izjavo je podpisalo tudi nekaj več kot deset poslancev Sirize. Zaradi razkola v stranki je pod vprašajem politična prihodnost vlade.
Pred tem je del javnega sektorja danes začel 24-urno stavko, nekateri uradniki lokalnih oblasti in farmacevti pa so napovedali obsežnejšo stavko.
Ljubljana v podporo Atenam
V podporo grškemu narodu je danes pred poslopjem nemškega veleposlaništva v Ljubljani protestiralo več deset ljudi, ki so izrazili jasen "ne" varčevanju, kapitulaciji in tretjemu memorandumu ter "da" demokraciji in ljudski moči. Protestniki so poudarjali, da EU ni več unija suverenih držav, ampak je postala kolonialni protektorat neofašističnih oligarhov, ki je začel odkrito udrihati po pošteno živečih ljudeh.
Grčija je v težki finančni situaciji
Grške banke so zaprte že več kot teden dni, po napovedih finančnega ministra pa bodo zaprte še do četrtka. Grčija do 20. julija nujno potrebuje sedem milijard evrov, do sredine avgusta pa še dodatnih pet milijard evrov.
V ponedeljek zapade v plačilo 4,2 milijarde evrov obveznosti Grčije do Evropske centralne banke (ECB), poleg tega mora vrniti še 1,6 milijarde evrov zaostalega plačila Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF). Poplačilo zaostalega dolga IMF je tudi osnovni pogoj, da se mednarodni sklad v skladu s svojimi pravili sploh lahko vključi v tretji program pomoči Grčiji, v sklopu katerega naj bi prispeval okoli 16 milijard evrov.
Evropska komisija je danes predlagala sedem milijard evrov kratkoročne, premostitvene pomoči za Grčijo v prihodnjih treh mesecih iz evropskega proračuna, mehanizma za finančno stabilnost EFSM. Kot je dejal, podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro, se zavedajo pomislekov nečlanic območja evra, vendar se je po temeljiti preučitvi vseh poti ta možnost izkazala za najboljšo.
Med drugimi možnostmi se omenjajo: dvostranska posojila, zvišanje praga za zakladne menice, ki jih lahko od grške vlade kupijo grške banke, naložbe nacionalnih centralnih bank v območju evra v grške dolžniške vrednostne papirje in dobiček od grških obveznic v lasti ECB.
Nemčija pa naj bi predlagala tudi, naj Grčija z izdajo zadolžnic poravna domače obveznosti, na primer javne plače in pokojnine. Izdaja zadolžnic bi sicer pomenila velik korak h grexitu.
Odločitev morajo sprejeti vse članice unije. Posvetovanja o tem, kako rešiti probleme, ki jih izpostavljajo članice brez evra na čelu z Veliko Britanijo, še potekajo, je pojasnil podpredsednik komisije.
Evropska komisija je sicer danes objavila tudi načrt, kako Grčiji pomagati čim učinkoviteje črpati 35 milijard evrov sredstev EU, ki so zanjo na voljo v evropskem proračunu do leta 2020. To ni svež denar, temveč gre za privilegirano in prednostno obravnavo Grčije pri črpanju evropskih sredstev, je pojasnila evropska komisarka za regionalno politiko Corina Cretu.
Pogoj za začetek pogajanj o tretjem paketu pomoči Grčiji je tudi zelena luč parlamentov v šestih članicah območja evra - Nemčiji, Avstriji, Estoniji, na Nizozemskem, Slovaškem in Finskem. O dogovoru z Grčijo pa so oz. bodo odločale tudi nekatere druge članice. Tako je v sredo dogovor z Grčijo že z veliko večino potrdil francoski parlament, odločanje o tem v parlamentu pa je napovedal tudi španski premier Mariano Rajoy.
dezurni@zurnal24.si
in zakaj grki ne grejo ven iz euro območja??
Pa saj so si sami krivi. In kaj je kriva fasada nemškega veleposlaništva?! Zakaj pa volijo lažnjive kljukce, komuniste? Bedaki, pač.