Arhivi. Na superreferendumski dan 5. junija bomo volivci odločali tudi o uveljavitvi zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva. Če bo večina glasovala proti uveljavitvi zakona, bo to pomenilo odpiranje arhivov službe državne varnosti (SDV). Če bomo glasovali za, pa bodo dokumenti ostali zaupni. V prihodnosti bodo postali deli gradiva, na predlog Sove in z odločitvijo posebne komisije, dostopni javnosti. Gre za del gradiva specialnega in občutljivega arhiva obveščevalne organizacije, je pojasnil zgodovinar s Filozofske fakultete Božo Repe. Hkrati je ocenil, da je "referendum del načrtne politične manipulacije z arhivskim gradivom, ki jo izvaja SDS že dalj časa". Prav poslanci SDS in SNS skupaj s poslancema Andrejem Magajno in Robertom Battellijem so sicer predlagali sklic tega referenduma.
Vsebina. Arhivov SDV sogovorniki ne poznajo. Repe in Prunk ocenjujeta, da na podlagi teh arhivov ne bi bilo mogoče nikogar postaviti pred sodišče, bi pa lahko razkrivanje spravilo v zadrego Slovenijo kot državo predvsem v političnem smislu. Prunk sicer dodaja, da bi bil kdo lahko osramočen. Dežman pa je drugačnega mnenja in trdi, da se v arhivih skriva tudi zločine totalitarnega režima. Prav zaradi odprtih arhivov sodijo tudi za nacistične zločine, dodaja.
Tudi v tujini zaprti
Repe sicer podpira odpiranje arhivov, prav tako podpirata odpiranje arhivov zgodovinar Janko Prunk s Fakultete za družbene vede in Jože Dežman, zgodovinar in nekdanji direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije. "Demokratično je, da so arhivi odprti, vendar se zelo važne stvari v politiki, tiste najbolj imenitne, zgodijo tajno," pravi Prunk. Tudi v tujini vsi arhivi niso dostopni javnosti, prakse v svetu so različne, čeprav večinoma bolj restriktivne. Še vedno so tako nedostopni nekateri Churchillovi dokumenti in deli Washingtonskega arhiva. Države praviloma ščitijo svoje interese, če postane neka stvar politično občutljiva, pa arhive tudi zaprejo. Slovenija menda spada med države z dokaj liberalno arhivsko zakonodajo. Repe pravi, da se, podobno kot predlaga naš zakon, tudi v tujini o dostopanju do občutljivega gradiva odločajo s pomočjo komisije.
Ne stroka, politični manipulatorji
"Za zgodovinarja je pomembno, da so odprti arhivi, iz katerih je mogoče dobiti čim bolj realno sliko o nekem zgodovinskem dogajanju. Na enem ali dveh domnevno senzacionalnih dokumentih ni mogoče graditi zgodovine," pravi Repe. Stroka bi tako po Repetovem mnenju z odpiranjem arhivov SDV pridobila zelo malo. "Pridobili bi najbrž tisti, ki gradijo na političnih manipulacijah, aferaštvu, osebnih obračunih. Poleg tega so bili ti arhivi že večkrat tako ali drugače prečiščeni," ocenjuje Repe.
Tudi Dežman meni, da so bili deli tega arhiva že uničeni. Vseeno pa pravi, da je v njih mogoče še marsikaj najti, če se išče: "Kar se da dobiti, pa ni za prejšnji režim čisto nič prijetno. Politiki, ki imajo popkovino v prejšnjem sistemu in ne vidijo drugega kot partizanov, imajo s tem velike težave." Prav zato naj bi se poskušalo te arhive ohraniti tajne oziroma javnosti nedostopne. Prunk ocenjuje, da je v teh arhivih morda res kakšna svinjarija, a da je mogoče, da je bila storjena v dobri veri in je državi v tistih časih koristila: "Vrhovna politika se mora zavedati odgovornosti pred inozemstvom. Država je živ organizem in vse svinjarije, ki smo jo kdaj naredili, ne moremo kazati celemu svetu."
