Mesec dni po zaostritvi pogojev za kreditiranje prebivalstva smo želeli preveriti, kakšen upad obsega kreditov je to povzročilo, a na Banki Sloveniji pravijo, da je za kakršnekoli zaključke še prezgodaj.
Po več informacij smo se zato obrnili na Združenje bank Slovenije, kjer sicer ne zbirajo in analizirajo podatkov o odobravanju kreditov bank svojih članic. "Smo pa pri Združenju v novembru izjemoma zaprosili banke za podatke za potrebe ugotavljanja učinkov Sklepa o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva ter prejeli podatke od enajstih bank (od 16 bank in hranilnic), in sicer za prve tri tedne novembra," so nam povedali.
Kaj kažejo podatki?
Kot poudarjajo v Združenju bank Slovenije, podatki dajejo okvirno oceno. "Iz podatkov je razviden izrazit upad kreditiranja, ki se pri posamičnih bankah giblje med 15 in do celo 50 odstotkov glede na primerljivo preteklo obdobje. Večina jih poroča o upadu kreditiranja med 30 in 40 odstotki," pravijo v ZBS.
Večina bank ne poroča o razliki med upadom stanovanjskih in potrošniških kreditov, "kar pomeni, da ukrep učinkuje enako rigorozno tako na segmentu stanovanjskih kakor tudi potrošniških kreditov".
Decembrski podatki bodo dali bolj realno sliko
Zbrani podatki niso povsem natančni, saj gre za relativno kratko časovno obdobje od uveljavitve sklepa. Poleg tega pa je treba upoštevati različno tehnološko podporo bank pri spremljanju zavrnjenih potrošniških in hipotekarnih kreditov. Predstavljeni so tako agregirani podatki o upadu kreditiranja. Ocena bank temelji na podlagi primerjave gibanj za pretekli mesec (oktober 2019) oz. enako obdobje lani (november 2018).
"Ker so nekateri potrošniki 'pohiteli' z najemom kredita v mesecu oktobru z namenom odobritve po pogojih, ki so veljali pred uveljavitvijo sklepa, bodo šele podatki o odobrenih kreditih v mesecu decembru 2019 v primerjavi z enakim obdobjem lani bolj nazorno pokazali, kakšen je dejanski upad kreditiranja prebivalstva," poudarjajo v ZBS.
ZBS: Ocena je bila realna
Iz podatkov, ki jih je združenje bank zbralo, je razvidno, da se je njihova ocena učinkov novih pravil izkazala za realno. Oktobra so glede na statistične podatke ocenili, da 57 odstotkov upokojencev (213 tisoč od 380 tisoč), ki prejema starostno pokojnino do 700 evrov, kredita pri bankah ne bo moglo več dobiti. Enako velja za 20 odstotkov zaposlenih (114 tisoč ljudi), ki prejemajo neto plačo do 928 evrov (podatki Statističnega urada RS) in preživljajo enega ali so-preživljajo enega otroka. Zaradi novih pravil pa do kredita ni upravičenih tudi od 10 do 25 odstotkov tistih z višjimi neto plačami.
Manj kreditov pomeni manj potrošnje in manj pobranih davkov
"Poleg tega je upoštevajoč trenutno razpoložljive informacije moč potrditi tudi že oktobra objavljeno oceno, da bo omejitev kreditiranja imela širše posledice zaradi predvidene ocene, da se bo kreditiranje zmanjšalo za 50 do 70 milijonov evrov mesečno oz. 600 do 740 milijonov evrov letno, kar vpliva tudi na zmanjšanje potrošnje v maloprodaji (zlasti trajnih dobrin), kakor tudi na nakupe predvsem 'rabljenih' stanovanj, posledično tudi na nižje prihodke države iz naslova davka na dodano vrednost,“ dodajajo v Združenju bank Slovenije.
Uresničuje se tudi ocena, da se bo del potrošnikov odločil za zadolževanje na "sivem" ali nereguliranem trgu. Takšno zadolževanje pomeni bistveno višje stroške ter izpostavljenost tveganjem in drugačnim pravilom izterjave.
Mnogi sploh ne pridejo več na banko ...
"Izpostavili bi, da je upad kreditiranja dejansko še večji od ocenjenega tudi zato, ker potrošniki, zlasti tisti z nižjimi dohodki in več otroki, sploh ne pridejo več povpraševat po kreditu v banko, saj že sami izračunajo, da kredita v bankah in hranilnicah v Sloveniji ne bodo mogli dobiti," poudarjajo v združenju.
Delež posojil prebivalstva kot odstotek BDP ostaja skoraj nespremenjen, pravijo na Banki Slovenije. Od konca leta 2015, ko je znašal 19,5 odstotka, do septembra 2019 se je zvišal za 50 bazičnih točk na 20 odstotkov. Delež potrošniških posojil kot odstotek BDP pa se je, kljub visoki rasti bruto domačega proizvoda, od konca leta 2015, ko je znašal 5,3 odstotka, do septembra 2019 povečal za skoraj 100 bazičnih točk na 6,2 odstotka bruto domačega proizvoda.
Banka Slovenije zaostrila pogoje
Od 1. novembra veljajo strožja pravila za kreditiranje. Banka Slovenije je določila, da potrošniškega kredita banke ne smejo odobriti za več kot sedem let, za odplačilo kredita pa se ne sme porabiti več ko pol dohodkov (za tiste s plačami, višjimi od dveh bruto minimalnih plač pa 67 odstotkov).
Poleg tega mora na računu po odplačilu kredita ostati vsaj 76 odstotkov bruto minimalne plače (zdaj 673,84 evra, po novem letu pa 714,84 evra).
Po novem morajo banke upoštevati tudi vzdrževane družinske člane. Za vsakega otroka, ki ga posameznik preživlja skupaj s partnerjem, mora na računu ostati še dodatnih 118,5 evra.
Banka Slovenije: Ukrep je naravnan predvsem preventivno
"Razlog za zaostritev makrobonitentega ukrepa za posojila prebivalstvu je v nižjih kreditnih standardih za potrošniška posojila, odobrena v zadnjem obdobju, in pri teh posojilih obstaja večja verjetnost za realizacijo kreditnega tveganja v primeru ohlajanja gospodarstva, kar se glede na dolgo ročnost teh posojil lahko realizira v življenjski dobi teh posojil. Ukrep naslavlja tiste skupine prebivalstva, katerim se je zadolženost zaradi visoke obremenjenosti dohodka pomembno povečala, trenutne prakse odobravanja posojil pa lahko pomembno povečajo zadolženost tistega dela prebivalstva, ki se zadolžuje preko svojih zmožnosti. Povprečna zadolženost prebivalstva Slovenije se sicer ni pomembneje spremenila, vendar to velja za povprečje celotne populacije prebivalstva. V primeru ohlajanja gospodarstva, rasti nezaposlenosti in zniževanja plač bodo ta posojila, ki so glede na namen posojila odobrena za zelo nesorazmerno dolga obdobja, lahko postala nedonosna. Naš ukrep je torej naravnan predvsem preventivno," pojasnjujejo na Banki Slovenije.
Kaj pa kreditiranje podjetij? "Pri podjetniških posojilih banke uspešno čistijo portfelje starih naložb, ki so postale nedonosne v obdobju krize, in ta trend se bo po napovedih bank še nadaljeval. Vintage analiza kaže, da je novih NPE (nedonosna izpostavljenost bank), ki so nastali v obdobju zadnjih dveh let, malo in se tudi sproti zmanjšujejo. V julijskem portfelju NPE do podjetij je teh poslov le za 2,6 % stanja NPE do podjetij. Pri kreditnih standardih za posojanje podjetjem Banka Slovenije ne zaznavamo opaznega popuščanja standardov, tudi kreditna rast je skromna," pojasnjujejo.
Glede tega, kdaj bo predvidoma Banka Slovenije znova presojala, ali so omejevalni ukrepi na področju stanovanjskih posojil še potrebni, v Banki Slovenije pravijo, da redno preverjajo učinkovanje in ustreznost kalibracije uvedenih makrobonitetnih ukrepov in bodo to izvajali tudi v bodoče.
Verjetno je to tudi posledica tega, da bo morala banka Slovenije plačati onim, ki so jim izbrisali podrejene obveznice. Tako so se pač sedaj zaščitili. Sicer potrošniški krediti niso ravno nek problem, naj dvignejo limit na karticah, pa trgovine naj… ...prikaži več dajo na obroke..., pa se nekaj lahko tudi obvozi. Problem so pa stanovanjski krediti.
Vasle dela, kar so mu svetovali v ECB. To ni zrastlo na njegovem zeljniku. Kaj pomeni upad kreditiranja. Da bodo stanovanja pokupili tajkuni in mafija, ki bo tako prala denar, potem bodo stanovanja oddajali in odplačevali poceni kredite. Ker so… ...prikaži več banke podporne enote vsakršne mafije.
Slovenski narod je totalno zabit!! Še naprej volimo levičarje,da bomo lahko pocrkali od lakote!! Jankoviči in ostala levičarska falanga bo še naprej dobivala kredite katere bomo odplačevali mi!! Pa,da boste vedeli za VSE je kriva vlada saj ima škarje in… ...prikaži večn platno v svojih rokah!!