Ukrep Banke Slovenije za kreditiranje gospodinjstev je usmerjen v znižanje potrošniških kreditov velikih zneskov in dolgo ročnostjo, danes poudarjajo na Banki Slovenije.
Namen priporočila bankam, ki je veljal od novembra 2016, torej zadnja tri leta, in sedaj ukrepanja je "preprečiti pretirano kreditno aktivnost v segmentu potrošniških posojil. Pričakujemo, da se bo rast nekoliko umirila in da bo skladna z ostalimi gospodarskimi parametri", je pojasnil namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc in dodal, da njihova politika "ni kurativna, temveč preventivna".
V minuli krizi so bila problematična posojila podjetjem, katerih rast je sedaj zelo nizka. Danes je delež posojil gospodinjstev večji od deleža posojil podjetjem. "Potencialna nevarnost sedaj izhaja iz drugega dela finančnega trga kot takrat," je dejal. S tem želijo v celotnem obdobju odplačevanja posojil preprečiti kopičenje slabih posojil. "V segmentu potrošniškega kreditiranja želimo imeti zdravo kreditiranje," je ponovil Dolenc.
Banka Slovenije zavrača trditve združenja bank
Združenje bank trdi, da 213.000 do 380.000 upokojencev, ki prejema starostno pokojnino do 700 evrov, ne bo moglo več dobiti kredita. Dejansko stanje kaže, da jim banke že doslej niso odobravale kreditov, poudarja Banka Slovenije. Podatki za lani kažejo, da je bilo tem osebam odobrenih 0,8 odstotka stanovanjskih kreditov in 8,7 odstotka potrošniških kreditov.
Zavrnila je ocene, da vsaj 114.000 ali 20 odstotkov zaposlenih z neto plačo do 928 evrov in (so)preživljanjem enega otroka, ne bo moglo dobiti kredita. Tem osebam je bilo lani odobrenih štiri odstotke stanovanjskih kreditov in 21 odstotkov potrošniških kreditov. Prvo je po ocenah guvernerja Banke Slovenije Boštjana Vasleta družbeni problem, ki ga je treba reševati s stanovanjsko in dohodkovno politiko, ne s kreditiranjem.
Namesto potrošniškega stanovanjski
Banka Slovenije je ugotovila tudi, da banke vse prevečkrat potrošnike usmerijo namesto k najemu stanovanjskega k najemu potrošniškega posojila, kjer zaslužijo več. V okolju nizkih oz. negativnih obrestnih mer so namreč obrestne mere za potrošniška posojila v povprečju šestodstotne, za stanovanjska manj kot tri odstotke. Poleg tega so stanovanjska posojila v Sloveniji dražja kot v nekaterih sosednjih državah in v povprečju EU.
Kot so nanizali v Banki Slovenije, so stroški kreditojemalca za kredit v višini 15.000 evrov z ročnostjo sedem let v primeru potrošniškega (gotovinskega) posojila z variabilno obrestno mero 19.356 evrov, s fiksno 19.548 evrov, za stanovanjskega pa s prvo 16.562 evrov, z drugo 17.152 evrov. Razlika med kreditoma je pri variabilni obrestni meri 2794 evrov, pri fiksni pa 2396.
Ponovili so, da potrošniška posojila niso problematična, problematična je njihova rast. Težava je tudi podaljševanje ročnosti, saj je že polovica teh posojil daljših od sedem let, in povečevanje njihovega povprečnega zneska. Če se najema kredit za stvar daljše ročnosti ali za stanovanjske namene, naj se vzame ustrezen kredit. To je bolj ugodno tudi z davčnega vidika, saj ni gotovine, potrebni so ustrezni dokumenti.
Slovenija pri ukrepanju ni osamljena. Makroekonomske ukrepe je namreč glede na specifike uvedlo 15 evropskih držav, še izpostavljajo pri Banki Slovenije.
Ker se jim ni dalo truditi in dobiti nazaj denar od tajkunov, smo tam kjer smo. Vse je povezano v tej naši preljubi državi, ti meni jaz tebi, zato pa je tako kot je.
Želeli ste diktaturo proletariata, dobili pa diktaturo kriminala
Podpirajo pa lopove in slabo banko,ki nas je z njihovo pomočjo pokradla in za drobiž odkupovala najboljše parcele,objekte,stanovanja itd.v vrednosti stotine milijonov.