Ukrepi v Bruselj zadnji hip

"Zagotovo," je odgovor ministra za finance Uroša Čuferja na vprašanje, ali bodo z nacionalnim reformnim programom in programom stabilizacije, ki bo danes po potrditvi na vladi do polnoči moral romati na Evropsko komisijo, zadovoljili Bruselj. Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn pa je včeraj že izrazil pričakovanje, da bo Slovenija v Bruselj poslala "revidiran in prepričljiv program reform in program stabilnosti". Komisija ga bo ocenila in do 29. maja odločila, ali so potrebni nadaljnji koraki.

Opozicija: Naj se popravi

V uspešnost prepričevanja Komisije manj verjamejo v opoziciji, čeprav so bili s predstavitvijo razmeroma zadovoljni. Marko Pogačnik (SDS) je izrazil prepričanje, da bo vlada pred pošiljanjem dokumentov v Bruselj imela še veliko dela, saj ju bo treba še močno konkretizirati. "Predstavitev ministra Čuferja je bila zelo podobna programu naše bivše vlade," je dejal Matej Tonin (NSi). Podobno meni Andrej Vizjak (SDS), ki je dejal, da si minister Čufer očitno prizadeva, da bi bil večji del varčevalnih ukrepov na strani omejevanja izdatkov države, čeprav iz dokumenta to ni razvidno. Hkrati je izrazil pričakovanje, da bosta oba dokumenta še precej popravljena, zlasti v smeri tistega, kar je povedal minister in na kar je opozorila opozicija. Po besedah Vizjaka je bilo časa za to še vso noč.

Kaj sploh gre v Bruselj?

Ne minister Čufer ne premierka Alenka Bratušek nista želela razkriti, kateri so konkretni ukrepi, ki bodo zapisani v programu stabilnosti, saj niti včeraj zvečer ta še ni bil dokončen. "Dokumenta se še dopolnjujeta, skoraj iz ure v uro, na vladi bomo naredili piko," je dejala Bratuškova.

O vsebini je bilo nekoliko več pojasnjenega po seji ekonomsko-socialnega sveta, kjer je Bratuškova prav tako predstavljala ukrepe. "Razen tega, da smo dobili številke o kriznem davku in nekaj nezadovoljivih odgovorov o plačah v javnem sektorju, drugega konkretnega ni bilo," je dejal Branimir Štrukelj iz sindikata vzgoje in izobraževanja. Dušan Semolič iz zveze svobodnih sindikatov je dejal, da je bilo zaznati, da bodo v vladi znova proučili smiselnost dviga znižane stopnje DDV za eno odstotno točko. "Pri kriznem davku predsednica vlade ni bila povsem jasna – v nekem trenutku je govorila o plačah, v nekem drugem o premoženju. Nedvoumno je bilo, da minimalne plače ne bodo obremenjene s kriznim davkom. O pokojninah ni bilo slišati nič takega, da bi lahko rekli, ali so vključene ali ne," je še dejal Semolič. Minister za gospodarstvo Stanko Stepišnik pa je potrdil, da bo krizni davek zajel tudi pokojnine.

Stepišnik je povedal tudi, da bodo končno odločitev o zvišanju DDV sprejeli konec leta, ko bo jasneje, kako uspešna bo Slovenija pri zniževanju primanjkljaja. Gotovo pa Slovenijo prihodnje leto čaka višja splošna stopnja DDV, saj jo, če bo javnofinančni primanjkljaj letos presegel tri odstotke BDP, predvideva že zakon za uravnoteženje javnih financ, ki ga je lani sprejela vlada Janeza Janše.