Podjetja. Če bi gospodarske družbe na zaposlenega lani ustvarile toliko dobička, kolikor so ga ustvarili samostojni podjetniki, bi ga imele skupno kar 2,2 milijarde evrov, kaže naš izračun. Posledično bi se v državno blagajno iz dobička nateklo dodatnih 440 milijonov evrov.
Espeji, ki zaposlujejo nekaj več kot 50 tisoč ljudi (to je le desetino vseh zaposlenih v Sloveniji), so imeli lani namreč 4.900 evrov dobička na zaposlenega – skupno kar 205 milijonov.
Gospodarske družbe z devetkrat več delovne sile (462 tisoč zaposlenih) pa so skupno pristale globoko v rdečem, pri 256 milijonih evrov minusa ali 553 evri na delovno mesto. Samostojni podjetniki so negativni poslovni izid slovenskega gospodarstva tako močno ublažili; spravili so ga na le 51,6 milijona evrov minusa.
Družinski in odgovorni
Analitik Marko Srabotnik, produktni menedžer v Bisnodu, pojasnjuje, da teh številk sicer ni mogoče interpretirati, kot da espeji “rešujejo slovensko gospodarstvo”, so pa, kot pravi, kljub krizi poslovali podobno kot leto prej, kar za preostalo gospodarstvo ne drži.
“Espeji poslujejo odgovorneje. Ukvarjajo se predvsem s svojo dejavnostjo in ne s kapitalskimi investicijami,” meni. Kot dodaja, je razlog njihove večje konservativnosti pri poslovnih odločitvah ta, da so večinoma družinska podjetja in da ustanovitelji odgovarjajo z vsem svojim premoženjem. “Slab rezultat preostalega gospodarstva je posledica slabih investicijskih odločitev gospodarskih družb in trga, ki jim ni bil naklonjen,” ocenjuje sogovornik.
Finančne operacije
Slovensko gospodarstvo je iz opravljanja gospodarskih aktivnosti sicer doseglo pozitiven rezultat – 2,4 milijarde evrov –, vendar so ga povsem pokvarile “finančne operacije”. Slabitve, odpisi in obveznosti iz posojil so se lani povišali za 654 milijonov evrov, prihodki iz kapitalskih deležev in od obresti za dana posojila pa so padli za 140 milijonov. Tako so podjetja lani s finančnimi operacijami naredila za 2,2 milijarde evrov izgube, kar je za 57 odstotnih točk več kot predlani.
