Ernest Petrič, predsednik ustavnega sodiščaVe se, kakšna približno je sestava ustavnega sodišča, in tisti, ki nazadnje izbirajo, konkretno predsednik države, ko se odloči za nek predlog, verjetno o tem "vodi račun".
Drugi poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za mesto sodnika ustavnega sodišča je predsednik Danilo Türk podpisal v torek, iz urada predsednika republike pa so še sporočili, da so ga že posredovali za objavo v uradnem listu.
Nujno pisno soglasje kandidata
Predlogi morajo biti obrazloženi, priložene morajo biti listine o izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev, posebej mora biti priloženo pisno soglasje možnega kandidata, da je kandidaturo pripravljen sprejeti, so zapisali v uradu predsednika republike.
Poslati jih je treba v roku 60 dni po objavi poziva v uradnem listu, in sicer uradu predsednika republike na Erjavčevo 17, 1000 Ljubljana.
Petrič upa, da ne bo šlo za "naše in vaše"
Predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič pri odločanju o novem ustavnem sodniku pričakuje, da se ne bo odločalo na podlagi kriterija "naši in vaši".
"Vsi so naši, tako jaz vidim našo družbo. Večkrat sem se srečal s izrazom 'levi in desni' ali 'naši in vaši'. Lahko so levi ali desni, a vsi so naši, vsi so del te družbe, smo na istem čolnu, varujemo in gradimo to državo, ščitimo njeno ustavnost. Upam, da bo izbran dober sodnik, po kriteriju, kdo bi ustavnemu sodišču lahko največ dodal. Prepričan sem, da je to v zavesti vseh," je dejal Petrič, ki še upa, da bo ob tem tudi v državnem zboru prevladal skupni interes oziroma občutek, da potrebujemo dobre ustavne sodnike.
Proti Bohincu "zaradi preteklosti"
Prvi predlog predsednika Türka, da se na mesto ustavnega sodnika imenuje Rado Bohinc, v državnem zboru ni dobil večinske podpore. Bohinčevo imenovanje je podprlo 43 poslancev, proti jih je bilo 39, za potrditev pa bi potreboval vsaj 46 glasov. Nasprotovali so predvsem v vrstah SDS in SNS, češ da je Bohinc opravljal pomembne politične funkcije v času nekdanje Jugoslavije in celo nasprotoval osamosvojitvi Slovenije, ko je bil minister za notranje zadeve, pa da je izbrisanim izdajal odločbe brez pravne podlage.