V Sokolskem domu naj bi po naših informacijah bivali brezdomci. Sicer ne tisti, ki jih Novomeščani poznajo z Glavnega trga, a kot trdi naš vir, naj bi v tej stavbi ljudje – tako domačini kot od drugod – prenočevali, kar naj bi pomenilo, da so brezdomci. Ali to drži, smo preverili na mestni občini, v katere lasti je Sokolski dom, in pri uporabnikih prostorov v njem.
Jerca Božič Kranjec1998 – tega leta je lastnik Sokolskega doma postala mestna občina, ki želi, da bi ta postal kulturni spomenik državnega pomena.
Alternativna kultura
“Prostore uporabljajo Društvo za kulturno osveščanje, Zavod BO!, Sebastjan Šeremet, Nejc Smodiš, Borut Šprajcer, Igor Obradinovič, Likovno kulturno društvo Mavrica in Dan D. Občina je z njimi sklenila dogovor, da prostore uporabljajo začasno, dokler ne sprejmemo ustrezne in trajne rešitve obnove doma in odločitve o umestitvi primernih vsebin v objekt. Tako je med drugim zagotovljen prostor za delovanje in razvijanje alternativne kulture, ki jo poznajo vsa večja mesta,” so nam povedali v kabinetu župana Alojzija Muhiča. Na vprašanji, ali v Sokolskem domu ljudje tudi spijo in ali s tem soglašajo, nam niso odgovorili.
Prvi na Slovenskem. Narodni dom, pozneje imenovan Sokolski dom, je bil zgrajen leta 1885 kot prvi narodni dom na Slovenskem. Najprej je bila v njem čitalnica, pozneje različna društva, šola glasbene matice, v njem je kot član društva Sokol treniral tudi olimpionik Leon Štukelj. Po 2. svetovni vojni je bil v njem dom JLA, od takrat pa počasi propada. Kulturniki, ki zdaj ustvarjajo v njem, so njegovo notranjost obnovili sami.
Tu tudi prespijo
“V Sokolskem domu v zvezi z našim programom, našim ustvarjanjem, niti slučajno ni kakih brezdomcev,” nam je zatrdil Nejc Smodiš iz Društva za kulturno osveščanje. Kot je poudaril, se trudijo, da je v Sokolskem domu oziroma Sokolcu, kot mu pravijo, red: “Smo resno in delovno društvo, kar se kaže tudi v pestrosti kulturnega programa, ki ga ponujamo.” Ob tem priznava, da če pride k njim na gostovanje na primer glasbena skupina iz Amerike, gostje v Sokolskem domu v spalnih vrečah tudi prespijo.
Je Sokolc skvot?
Na vprašanje, ali simbol skvota ob vhodu pomeni, da je Sokolski dom okupirana oziroma zasedena stavba (tako kot je bil to v Ljubljani primer Metelkove in tovarne Rog), je Smodiš odgovoril, da ne gre za klasičen skvot: “Imamo namreč dogovor z občino, a žal ne na papirju.”
O načrtih občine, ki si želi, da bi država stavbi prvega narodnega doma na Slovenskem podelila status kulturnega spomenika državnega pomena in tudi pomagala pri njegovi prenovi, Smodiš pravi: “Upamo, da bomo tudi po prenovi ostali del Sokolskega doma, če pa bo njen namen komercialen, se seveda s prenovo ne bomo strinjali.”
