Trump je izredne razmere razglasil, da mimo kongresa pride do denarja, ki ga potrebuje za izgradnjo zidu ali ovir na meji z Mehiko. Ustava daje pooblastila za odločanje o porabi proračunskih sredstev kongresu, predsedniki pa lahko od konca 70. let prejšnjega stoletja v skladu z zakonom razglasijo izredne razmere, da pridejo do denarja, če se mudi, ker so postopki v kongresu zamudni. Noben pa tega še ni storil ob nasprotovanju kongresa.
Trump je imel dve leti časa, da razglasi izredne razmere, če so res tako izredne, ko so imeli njegovi republikanci večino tako v senatu kot tudi v predstavniškem domu. Razmere so postale izredne šele potem, ko so demokrati zmagali na vmesnih volitvah v predstavniški dom. Trump denarja od demokratov ni dobil in je zaprl lastno vlado, po mesecu dni je popustil, nato pa skušal poraz spremeniti v zmago pred svojimi podporniki z izrednimi razmerami.
Da povozijo Trumpa potreben le še en republikanec
Demokratska večina bo danes glasovala proti izrednim razmeram, vprašanje je le, koliko republikancev se ji bo pridružilo. Podobno resolucijo bodo skušali potrditi tudi v 100-članskem senatu, kjer so se 47 demokratom do ponedeljka zvečer z napovedjo glasovanja proti Trumpu pridružili trije republikanci. To so Lisa Murkowski iz Aljaske, Tom Tillis iz Severne Karoline in Susan Collins iz Maina. Za uspeh resolucije je potreben le še en prestop.
Trump je v zadnjih dneh tvital republikancem v kongresu, naj ne pozabijo na volilno bazo, ki trdno podpira njihovega predsednika, celotna vaja pa tako ali tako nima pomena, saj je jasno, da nasprotnikom izrednih razmer v obeh domovih kongresa ne bo uspelo zbrati dovolj velike večine, da preprečijo Trumpov veto.
To bi bil nevaren presedan
Opozicija Trumpovi razglasitvi izrednih razmer med republikanci sicer ni izraz nasprotovanja predsednikovi politiki, ampak le zdrava pamet za naprej. Tisti, ki so proti, pravijo, da so proti zato, ker bo postavljen presedan, ki ga bo lahko v prihodnje podobno samovoljno izkoristil demokratski predsednik. Na primer glede orožja, podnebja ali pravic potrošnikov.
Trump na poti v Vietnam
Trump sicer na poti v Vietnam, kjer se bo srečal s severnokorejski voditeljem Kim Jong-unom. Ta je po skoraj treh dneh potovanja danes prispel v Hanoj, kjer bo drugi vrh z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ob hotelu, kjer bo prebival, se je zbrala množica ljudi. Trump je medtem še na poti v vietnamsko prestolnico, kamor je z letalom odpotoval v ponedeljek zvečer po srednjeevropskem času.
Kim je na 4500 kilometrov dolgo pot iz Pjongjanga odpotoval v soboto z vlakom preko Kitajske do mesta Dong Dang na kitajsko-vietnamski meji. Tam ga je pričakala vietnamska vladna delegacija, nato pa so ga v konvoju vozil odpeljali v 170 kilometrov oddaljeno prestolnico, kjer ga je pričakala množica ljudi.
V konvoju, ki je spremljal severnokorejskega voditelja, je bil po poročanju nemške tiskovne agencije dpa tudi najmanj en oklepnik z mitraljezom.
Trump se je na pot odpravil s predsedniškim letalom Air Force One iz letalskega oporišča Joint Base Andrews blizu Washingtona. V Hanoju bo po napovedih pristal zvečer po krajevnem času.
dezurni@zurnal24.si
Poiscite resitev za tunel in za drugi tir in ne mlatite stvari, ki jih ne poznate.
Le kaj porečejo na to srečanje tisti Slovenci, ki ga obožujejo, podpirajo in bi ga kar domov peljali. Jej, jej.