Lani so bili tujci najbolj dejavni pri nakupu hiš z zemljiščem. Gurs je zabeležil 134 kupoprodaj hiš, pri katerih so bili kupci tujci, kar predstavlja 38 odstotkov vseh nepremičninskih poslov s tujci.
"Tujci so bili lani udeleženi pri 3,1 odstotka vseh evidentiranih nakupih hiš v Sloveniji," pravijo na Gursu.
Sledila so stanovanja, ki so predstavljala tretjino vseh nakupov nepremičnin iz tujine. Sledijo kmetijska zemljišča in nakupi zazidljivih zemljišč, ko gre za nakupe tujcev gozdnih zemljišč pa je številka zanemarljiva.
Od vstopa Slovenije v Evropsko unijo (EU), 1. maja 2004 pa do konca decembra 2009 je bilo med tujimi kupci nepremičnin pri nas največ Britancev (skoraj 1.200), sledili so Italijani (nekaj prek 900), Avstrijcev in Nemcev je bilo okoli 300, ostalih državljanov EU je bilo le za vzorec.
Ko je konec leta 2008 udarila kriza, je strmoglavilo tudi povpraševanje tujcev po nepremičninah v Sloveniji. Britanci so se, zanimivo, v zadnjih nekaj letih pomaknil praktično na rep lestvice državljanov EU, ki pri nas kupujejo nepremičnine.
Zdaj z naskokom vodijo Italijani. Lani so njihovi nakupi predstavljali več kot petino vseh slovenskih nepremičninskih poslov s tujci. Sledili so jim Avstrijci in Hrvati s po 12-odstotnim deležem. Državljani ostalih članic Evropske unije so imeli skupaj 10-odstotni delež, noben delež drugih držav pa ni dosegel 10-ih odstotkov.
"Posel z Angleži usahnil"
V nepremičninski agenciji Agencia poudarjajo, da je aktivnost tujcev na našem nepremičninskem trgu precej slabša, kot pred krizo. "Zdaj v Obalno-Kraški regiji sklenemo največ poslov z Italijani, na Gorenjskem pa prevladujejo Rusi in Ukrajinci. Včasih je bilo največ posla z Angleži, sploh na Gorenjskem, a je posel z njimi zdaj praktično usahnil," pravi Nataša Hergold in Agencie.
"Opažamo, da veliko tistih, ki so v preteklosti kupovali, zdaj nepremičnine prodaja. To je recimo najbolj opazno v Pomurju, kjer so pred leti kupovali stare kmetije," se na Britance naveže Branko Potočnik iz agencije Insa.
Dodaja, da tujcem nepremičnina pomeni povsem nekaj drugega, kot Slovencem: "Ko se Slovenci nekam preselimo, je zelo malo verjetno, da se bomo kdaj premaknili kam drugam, pri tujcih pa je stopnja mobilnosti oziroma verjetnost nove selitve v relativno kratkem času veliko večja."
Po deležu tujih nakupov hiš z zemljiščem je lani izstopalo Kraško območje. Kar četrtino vseh evidentiranih prodaj hiš so zabeležili na tem območju. Za 17 od 18-ih hiš so bili kupci Italijani.
Na Goriškem območju brez Nove Gorice in okolice je hiše kupilo 13 tujcev, od tega jih je bilo pet iz Velike Britanije, trije iz Italije.
Ko gre za delež tujcev pri nakupu stanovanj, je ta največji na Obali, kamor Koper ni vštet. Tuji kupci so tam kupili 17 stanovanj, od tega po štiri Hrvati in Avstrijci.
Primorska je na vrhu seznama tudi po številu in deležu kupoprodajnih poslov s tujci za zazidljiva zemljišča in kmetijske površine.
Potočnik pojasnjuje, da na trgu opažajo precejšnjo stagnacijo, ko gre za sklepanje nepremičninskih poslov s tujci: "Pri nas na Štajerskem jih zdaj večina prihaja iz Rusije in Ukrajine."
V Agnecii so imeli sicer poslov s tujci letos malce več kot lani. "Bolj kot povpraševanje pa je težava na strani ponudbe. Ta je slaba, primanjkuje novogradenj, kakovostna rabljena stanovanja pa gredo takoj v promet," poudarja Hergoldova.
