"Število sodno vloženih izvršb, ker lastniki ne plačujejo prispevkov v rezervni sklad, se zadnja leta giblje približno na enakih nivojih, saj že od vsega začetka uvedbe instituta rezervnega sklada enako intenzivno uporabljamo to vrsto izterjave," pojasnjujejo na ljubljanskem SPL.
Iz jeseniškega upravitelja stanovanjskih blokov Dominvest sporočajo, da v določenih stavbah neplačnikov ni, v nekaterih pa njihov delež sega tudi do dvajset odstotkov. Postopek izterjave pa, podobno kot v SPL, sprožijo pri okoli pet odstotkih lastnikov stanovanj.
Če je stanovanje starejše od deset let, je treba plačati
Zakonodaja določa najnižji znesek, ki ga morajo v rezervni sklad plačevati vsi etažni lastniki, razen, če je stanovanjski blok mlajši od deset let. Od starosti nepremičnine je odvisen tudi znesek, ki ga morajo lastniki stanovanj plačevati – giblje pa se od 0,2 do 0,3 evra na kvadratni meter.
"Etažni lastniki lahko v načrtu vzdrževanja določijo tudi višji znesek mesečnega vplačila v rezervni sklad, glede na ocenjeno vrednost vzdrževalnih del in načrta vzdrževanja pri čemer mora načrt sprejeti večina etažnih lastnikov. Poleg povečanja prispevka v rezervni sklad pa se lahko tudi zniža višina zakonsko minimalnega zneska vplačila v rezervni sklad, v kolikor je bila stavba bodisi delno ali celovito rekonstruirana," pojasnjujejo na SPL.
Da bi obnovo stanovanjskega bloka namesto neplačnikov plačevati ostali lastniki stanovanj, prepoveduje zakonodaja.
Minimalni znesek jih plačuje 90 odstotkov
V družbi Tabor, kjer se ukvarjajo z upravljanjem in vzdrževanjem nepremičnin, pravijo, da večina, okoli 90 odstotkov lastnikov stanovanj, plačuje minimalni znesek.
Pri SPL pa poudarjajo, da pri njih prispevek v rezervni sklad v povprečju znaša 0,67 evra na kvadratni meter in poudarjajo, da je bila večina stanovanj v Sloveniji zgrajena v obdobju med 1970 in 1990. Starost objektov pomeni tudi vedno večjo potrebo po obnovitvenih delih, kot so izolacije fasad, streh, popravila dvigal in podobno.
