Tomaž Vesel: "Počutim se kriv, ker nisem ženska!"

"Kljub temu, da nisem poklican, da razložim postopek, ker zanj nisem ne kriv, ne odgovoren, niti nanj ne morem vplivati, pa me vendarle moti konstanten občutek, ki sem si ga ustvaril sam in skozi medije, da sem sokriv, da nisem ženska ali pa, da nimam sopotnice ženske kandidatke," je na današnjem zaslišanju na odboru za zunanje in evropske zadeve, kjer se je zvrstilo več kritik na račun postopka izbire komisarja in na dejstvo, da vlada v Bruselj, kljub pozivu predsednice Evropske komisije, naj države izberejo moškega in ženskega kandidata, pošilja samo njega. 

Svoje kandidate je v Bruselj predlagalo 16 držav članic EU, nobena ni predlagala dveh kandidatov.  

Glede postopka izbire kandidata pritrdil poslancem

Številni poslanci odbora so izrazili nezadovoljstvo s tem, da je kandidat v parlamentu zaslišan še pred tem, ko je znano, kateri resor bo zasedal. Zakon namreč predvideva, da kandidata državni zbor zasliši preden vlada njegovo kandidaturo pošlje v Bruselj. 

Mnenje odbora DZ za vlado ni zavezujoče, vendar bi, kot pravi vesel, današnjemu zaslišanju lahko rekel formalnost. 

Z njimi se je strinjal tudi Vesel: "Zaslišanje bi imelo neko drugo kvaliteto in ne bi bilo obsojeno na načelno raven diskusije," je dejal Vesel, ki pa je poslancem obljubil, da stika s Slovenijo ne bo izgubil in se bo sej pristojnega odbora in drugih sej večkrat udeleževal, tudi zato, da bo javnosti razložil odločitve Evropske unije. Meni, da so slovenski predstavniki v evropskih institucijah v preteklosti izgubljali stik s Slovenijo in je glede tega kritičen tudi do dosedanjega komisarja Janeza Lenarčiča in komisarje pred njim.  

Anže Petkovšek

Pridobil simpatije desnega pola

Poudaril je pomen sodelovanja s slovenskimi evropskimi poslanci in spomnil na rezultat evropskih volitev. Zaveda se,  da obstaja na evropski ravni druga koalicija kot v Sloveniji. Največja stranka v Evropskem parlamentu je krščanska Evropska ljudska stranka, katere člani so poslanci SDS Romana Tomc, Branko Grims, Milan Zver in Zala Tomašič ter poslanec NSi Matej Tonin. Zaradi tega in zaradi izkazanega interesa za pogovore z opozicijo - pred zaslišanjem se je sestal z obema opozicijskima strankama, je Vesel pridobil tudi simpatije desnega pola. 

Glasovanje na odboru DZ, kjer ga je podprlo devet poslancev, šest poslancev opozicije pa je bilo vzdržanih, je Vesel ocenil za dobro popotnico za konstruktivno diskusijo v okviru Evropskega parlamenta.

O sodelovanju z medijskim mogotcem Odlazkom

Člani parlamenta so bili zadovoljni z Veselovo celovito predstavitvijo, tudi s tem, da je omenil svojo vlogo v medijih Martina Odlazka, kjer je bil po prenehanju funkcije predsednika računskega sodišča sprva direktor družbe Dolenjski list, po odstopu s tega mesta pa je sodelovanje z Odlazkom nadaljeval. Izkušnja iz zasebnega sektorja mi je bolj koristila kot škodila, saj je spoznal, kaj so birokratski zapleti, dolgo odločanje države, birokratizacija javnih postopkov in podobno. "Zdaj lahko rečem, da bi bil tudi boljši predsednik računskega sodišča, če bi prej imel to izkušnjo." 

Mesto komisarja mu je Golob obljubil, ko je ustanavljal stranko

Povedal je, da je politično neopredeljen. "Nisem rekel, da je politična opredelitev kaj slabega, ne imeti politične opredelitve pa tudi ni nič posebej slabega," je dejal Vesel in povedal, da v različnih vrednostnih sistemih išče najboljše: "Kar se tiče človekovih svoboščin, sem liberalen, kar se tiče nekaterih vprašanj iz gospodarstva pa bolj konservativen." Pri tem je potrdil, da je sodeloval pri pisanju programa ostranke Gibanje Svoboda, ker mu je bilo že takrat ponujeno mesto komisarja. 

Anže Petkovšek

"To pravico sem pripravljen raztegniti do zadnjih sprejemljivih meja!"

Več poslance je od Vesela želelo slišati, kateri resor znotraj komisije je tisti, ki bi ga zanimal, oziroma tisti, ki ga bo skušal dobiti. Vesel glede tega ni bil konkreten, ocenil je, da so vsi resorji pomembni ter spomnil, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen napovedala ustanovitev nekaterih dodatnih resorjev. "So resorji, ki so za Slovenijo bolj pomembni, ne le zaradi prestiža, ampak tudi navezanih okoliščin. Zavedati se moramo geopolitičn realnosti," pravi Vesel, a dodaja: "Komisar je član panela in ima besedo pri vsakem od vprašanj, zato mora razumeti nacionalni interes. Da se zavzema zanj, ni le pravica, ampak dolžnost. V Evropski komisiji je 27 akterjev, vsi imajo enako pravico do besede in to pravici sem pripravljen raztegniti do zadnjih sprejemljivih meja," pravi Vesel. 

Odbor bo odločitev posredoval vladi, ki se bo z njim seznanila na dopisni seji, predvidoma do konca tedna. Nato bo Vesela tudi uradno predlaga za komisarja Evropske komisije. Predsednica komisije Ursula von der Leyen bo prve pogovore s kandidati opravila sredi avgusta. 

"Upam, da si bo premier med počitnicami vzel čas za lobiranje"

Podpredsednica NSi Vida Čadonič Špelič je ocenila, da bo ključnega pomena za to, kateri resor bo Vesel dobil, tudi lobiranje Roberta Goloba v Bruslju. "Upam, da se bo predsednik vlade, ne glede na to,da je čas za počitnice, vzel čas za to," je dejala. Državni sekretar za evropske zadeve v kabinetu predsednika vlade Igor Mally ji je je zagotovil, da pogovori z Evropsko komisijo glede resorja, ki bo pripadel Sloveniji, intenzivno potekajo.

Anže Petkovšek

Zeleni prehod: "Ne moremo vsega prevaliti na državljane!"

Poslanci opozicije so na Vesela naslavljali predvsem vprašanja na temo zelenega prehoda in migracij. Vesel je zeleni prehod izpostavil kot eno najtežjih področij, kjer so zamisli močne, vprašljivi pa so izvedbeni instrumenti. "Podnebne spremembe so dejstvo, ukrepanje mora biti premišljeno in uravnoteženo, ne moremo prevaliti vsega na državljane," je dejal. Na vprašanje, ali podpira jedrsko energijo pa: "Slovenija je članica jedrske koalicije in si zelenega prehoda brez jedrske energije vsaj na kratek rok ne predstavlja, kar pa ne pomeni, da bi vse druge vire postavili v drugi plan."

"Evropski način življenja je treba definirati v posebnem aktu!"

Pakt o migracijah je Vesel ocenil kot velik kompromis, ki pa ga je treba preizkusiti v realnosti. "Glede vračanja migrantov v državo izvora mora Evropska unija narediti več glede vračanja tistih migrantov, ki jim ni bila dodeljana mednarodna zaščita. Tistim, ki je bila dodeljena pa najti hitrejši način socializacije na evropski način življenja. Tega bi bilo treba definirati v posebnem aktu."

Glede končanja vojne v Gazi je Vesel poudaril, da je odločitev o možnem naboru ukrepov proti Izraelu v rokah evropskega sveta, torej predsednikov vlad držav članic. Zavzel se je za sodelovanje s Kitajsko, kjer pa je "pred sabo treba imeti varnostna vprašanja, zlasti glede digitalne varnosti. 

sergeja.hadner@styria-media.si