Tomaž Drozg: "Ne uspe nam lahko samo po čudežu, če pade meteorit na našo lokacijo"

Nekdanje znamke Delo revij so po skoraj enoletni odsotnosti veljale za odpisane. Kako to, da ste se vi odločili za ta posel?

Jaz mislim, da sta blagovni znamki Jana in Lady še kako živi v spominih bralcev in še ni preteklo toliko časa, da bi jih pozabili. Podobne oživitve imamo tudi sicer v svetu, čeprav so zgodbe v ozadju drugačne in manj turbulentne. Prav zdaj se na primer oživlja francoski Photo, kultna fotografska revija iz sedemdesetih.
Mislim, da so bralci in bralke vezani na ti dve blagovni znamki [Jano in Lady] in njun koncept. Naša naloga pa je, da to ponudimo na zelo visoki kakovostni ravni, vse ostale diskusije so zapravljanje časa. Glavno vodilo mora biti, da ponudiš kvaliteten produkt in mi so v to vložili zelo veliko dela, čeprav smo imeli zelo malo časa. Zelo sem ponosen na ta moja dekleta, ki so uspela v dveh mesecih narediti ta dva tednika, ki ju ima pred seboj. Izredno sem ponosen in tukaj uspeh ne more izostat.

Kako to, da se niste odločili za nakup znamk, NKBM Leasing je znamke prodajal kar nekaj časa? Med tem ste celo rekli, da vas blagovne znamke celo ne zanimajo več.

Ja, rekel sem, da me ne zanima več, ker so bile številke, o katerih se je govorilo previsoke. Če smo iskreni in se spomnimo lanske zgodbe, štirih milijonov ta posel ne prenese [Znamke sta takrat želela kupiti Bojan Požar in Joc Pečečnik.]. Številke, ki so bile na mizi letos, pa so popolnoma druge.
Letos se je Večer odločil, da bo sodeloval in pogovori so se nato začeli na njihovo pobudo. Z gospodom Urošem Haklom sva se hitro sporazumela. Oni so specializirano dnevnočasopisna založba in tako kot je on modro ugotovil je delo z dnevnim časopisom izredno naporno. Nespametno bi bilo poleg tega vzpostavljati še dodatno infrastrukturo, saj je to vseeno malo drugače.
Sporazumela sva se, da v kolikor so oni pripravljeni kupit znamke, smo jih mi pripravljeni izdajati. Nato smo se sporazumeli o licenčni pogodbi.

Je cena licenčne pogodbe skrivnost?

Ja, cena je skrivnost, tega vam žal ne morem povedati.
Mi imamo zelo veliko licenc in mi smo leta 2000 začeli izdajati prvo licenčno revijo. Imamo 16 let izkušenj. Trenutno mislim, da imamo aktivnih osem licenc, eno revijo tudi mi oddajamo. Naše izkušnje z licenčnimi pogodbami so izredno dobre in poznamo vse modele od evropske do ameriškega. Moram reči, da je bilo to do konca izpeljati zelo lahko.

Z Večerom ste se za izdajanje znamk torej dogovorili še preden so odkupili blagovne znamke?

O hipotetičnosti posla smo se dogovorili že prej. To je sicer normalno, saj je Večer želel vedeti, kaj ga čaka, ko bo pogodba podpisana. Je pa pogodba postala veljavna seveda šele z nakupom.
Stvar je potekala zelo mirno, jaz bi si sicer želel, da bi se pogodba sklenila že kak mesec prej, da bi imeli več časa, ampak usoda je hotela tako. Od veljavnosti pogodbe pa do izida smo imeli tako samo dva meseca, kar je bil za ekipo izreden napor.

Ob lansiranju novih medijev se ponavadi pričakuje, da nekaj časa ne bodo prinašali dobička. To sicer nista novi reviji, a kakšen poslovni rezultat lahko pričakujete, že ob tako velikem revialnem trgu.

Če bi šlo za dve novi znamki, ne bi šel v to. A gre za dve ikoni revialnega tiska, ki sta po raziskavah, ki smo jih opravili letos, še v zavesti bralcev. Tudi to nas je opogumilo.
A investicija je šele začetek. Mi imamo nato pred ostalimi konkurenti prednost, ker imamo skupaj z Večerom v lasti veliko število medijev. Poleg tega za vse ostale, ki nismo mi, začetna investicija predstavlja ogromno breme. Če se spomnimo eno leto nazaj, nihče ni imel ustrezne infrastrukture. Potrebno je kupit stole, mize, računalnike … Nam pa nič od tega ni bilo treba, saj že zdaj izdajamo 15 revij. Nismo potrebovali nobenih novih prostorov, novih računalnikov, nobenega šolanja. Vse to je že v hiši. Samo produkcijo učinkovitost smo morali povečati za 20 odstotkov. To pa je povsem drug zalogaj, kot če moraš začeti iz nič.

Nove zaposlene ste vendarle potrebovali …

Seveda je bilo potrebno veliko novih ljudi, a mi imamo že zdaj ogromno ljudi v založbi, ki bi se radi dokazali in so se sami prijavili, da bi radi nove priložnosti. Ekipe so sestavljene iz treh delov. Ljudi, ki so znotraj hiše želeli nove priložnosti, nekaj pa smo jih vendarle poiskali na trgu.
Na oglas se je prijavilo preko 500 ljudi in zelo težko je bilo izbrati. Kar srce me zaboli, koliko kvalitetnih mladih ljudi ne dobi dela. Znajo delati in fantastične izdelke imajo za pokazat. Nekaj malega pa je tudi ljudi iz preteklih obdobji Jane in Lady.

Ste koga speljali tudi konkurenci, ki izdaja podobne revije.

Ne, mislim, da nikogar. Vodili smo nekaj pogovorov, a se je izkazalo, da imamo tako različen "modus operadi".

Saša Despot

V organizacijskem smislu, razumevanju založništva … Mi zelo veliko delamo na tem, da smo v koraku s časom.

Koraku s časom … Kaj pa na spletu?

Ja. Na spletu se stalno razširjamo in izdajamo devet portalov. Nekateri so zelo uspešni, čeprav nimajo tiskane vsebine za seboj. Tudi pri Jani in Lady bomo delali na spletu, a to bo druga faza, ker je bilo v začetku pomembno priti na trg pred poletjem.
To je najbolj brano obdobje in mi smo za vsako ceno želeli priti na trg pred počitnicami, da se osnovna oglaševalska kampanja izpelje pred poletjem. To nam je uspelo, zdaj sledi vse drugo.

Zaenkrat ste prevzeli dve izmed 44 blagovnih znamk. Bodo sledile še ostale?

Kar nekaj je še prepoznavnih in o tem se ravnokar pogovarjamo z Večerom. Jaz sem zato, da si vzamemo pet minut časa in vidimo, kaj se bo zgodilo, ker to bo dobra šola za naprej. Ampak jaz računam, da bomo tudi mi še delali kakšno stvar. Mi imamo pravico prvega med enakimi, tako da si lahko mi prvi zberemo kaj bomo delali.

Večera torej izdajanje teh revij ne zanima več?

Veste kaj, kakšno bo morda Večer delal tudi sam. To je sicer vprašanje za Večer, ampak ja, kaj bodo delali tudi sami.

Z Večerom ste torej v nekakšnem partnerstvu. Za kaj gre, za navzkrižno oglaševanje?

Navzkrižno oglaševanje zagotovo, tudi trženje naročnin. O združevanjih na uredniškem delu pa ni nobenih pogovorov. Mi smo šli v to zgodbo brez starih naročniških baz in spoštujemo zakonodajo. Postavili smo se na točko nič, čeprav vemo, da so te baze hodijo po Ljubljani in je do njih mogoče priti zelo lahko. To bi bilo sicer z zakona o varovanju osebnih sporno. Kako pa je prišla konkurenca do njih pa ne vem.

Na Media24 trdijo, da so jih odkupili iz stečajne mase Dela revij.

S stečajne mase dvomim, ker smo bili tudi mi upniki v tem postopku in jaz tam nisem videl tega. Ali mi je to kdo prikril … Tega v stečajni masi ni bilo.

Kakšen hendikep je torej pomanjkanje naročnikov?

Naše revije se v 85 odstotkih doslej prodajo v trafikah, samo 15 odstotkov je naročnikov. V ZDA je to obratno, tam je celo 90 odstotkov naročnikov, ampak Slovenija kot taka ni naklonjena naročnikom. Država ne vzpodbuja tega, raznos poslanih pošiljk je absolutno predrag. Imamo monopolnega raznašalca, ki je pogajalsko zelo trd oreh. Tukaj ima država priložnost še marsikaj narediti.

Žurnal24 main