"Vremena ne zanimajo naša vladna določila, javni razpisi in roki. Pri nas traja vsaj tri tedne do meseca dni, da gre zadeva skozi roke birokratov," je na vprašanje Žurnala24 o tem, kdaj bo letos na Štajerskem začela delovati obramba proti toči, odgovoril Darko Kralj, vodja obrambe proti toči v Letalskem centru Maribor.
Jutri bodo spet nevihte
Za jutri vremenoslovci za severovzhodni del Slovenije napovedujejo nevihte."Za opozorila, za morebitni alarm je sicer še prezgodaj," je za Žurnal24 povedal dežurni meteorolog pri Arsu Uroš Strajnar, vendar pa se bodo popoldne vzdolž meje z Avstrijo začele pojavljati krajevne plohe in nevihte, proti večeru pa nas bo od severa dosegla hladna fronta s padavinami, deloma nevihtami in v noči na četrtek prešla naše kraje. Med drugim so v sosednji Avstriji že izdali opozorilo za nevihte in močan veter.
Proti toči se bojuje eno samo letalo, pa še to nima dovoljenja za vzlet
Edino letalo, ki se v Sloveniji s točo bojuje s posipavanjem oblakov, je v Letalskem centru Maribor pripravljeno, a kaj, ko pred podpisom pogodbe z občinami in državo ne more vzleteli. Zavleče se zaradi birokracije in to vsako leto, že 25 let pripoveduje Kralj: "Poglejte, mi imamo posadke pripravljene že od začetka maja ali še malo prej. V drugi polovici aprila so se začela pogajanja, v bistvu so bili leto še kar hitri," je hudomušno dodal Kralj, ki dodaja, da bi pogodbo o financiranju morali podpisati vsaj za pet let, tako kot to počnejo v sosednji Avstriji.
En oblak lahko povzroči za osem milijonov evrov škode
"V centrih proti toči pri Grazu in Kremsu pri Dunaju imajo od tri do šest letal s proračunom okoli 2,5 milijona evrov. Samo en oblak lahko povzorči tudi do osem milijonov evrov škode.“
Šestsedežno letalo Letalskega centra Maribor pokriva 2400 kvadratnih kilometrov veliko območje, oziroma 52 občin. Letos bo država temu projektu, pod pogojem, da bo sodelovala vsaj polovica od povabljenih občin, namenila 81.000 evrov. Za polovica območja jih potrebujejo vsaj 150.000 evrov je dejal naš sogovornik in dodal: "Ko vidimo,da se je vertikalno razvoj oblakov začel povečevat, takrat vzletimo. Težava je v tem, ker imamo za 2400 kvadratnih kilometrov eno samo letalo. Ko imamo naenkrat od štiri do pet takih nevihtnih oblakov , se je treba pa odločit, na katerega greš.
Protitočna mreža tudi zmanjša osvetljenost rastlin in za nekatere pridelke bi to pomenilo tudi precej slabšo kakovost v neugodnih letih.
Na obrambo pred točo se očitno ne spoznaš, ker trosiš neumnosti! ZAKAJ HUDIČA PA AVSTRIJCEM ZADEVA FUNKCIONIRA??? So oni na drugem planetu ali kaj? Glede protitočne mreže si ga pa še bolj usekal mimo! Kako si predstavljaš protitočno mrežo na… ...prikaži več nekaj hektarski njivi s pšenico ali koruzo, kjer mora biti dovolj prostora za kombajn??? Bi obesil mrežo na oblake??? Ali bi se kombajn naj izogibal drogovom, na katere bi bila pritrjena mreža? In potem bi okrog drogov še ročno kosili pšenico in jo mlatili s cepci?
Jao, pa saj je bilo že neštetokrat dokazano, da je pršenje srebrovega jodida precej neučinkovito. Srebrov jodid mora resnično pasti direktno med ledene kristale, drugače je vse skupaj potrata časa, denarja in zelo nevarno za pilote. Ker pa vsi vemo,… ...prikaži več da noben umsko zdrav človek (kar naj bi piloti tudi bili) ne bo šel zavestno točno v sredino cumulonimbusa, kjer je največja verjetnost, da ledeni kristali tudi so, saj poznamo dinamiko cumulonimbusa in vemo, da so gibanja v njem strahovita in tudi energija nakopičena v njem je takšna, da bi dobesedno v hipu lahko sklatila tisto majhno Cessno. Zato piloti srebrov jodid spuščajo ob oblaku, mogoče celo nad njim (če jim uspe s tisto ubogo Cessno priplezat tako visoko - kar seveda močno dvomim) in zato je učinek tega početja običajno bolj jalov.Država bi denar raje namenila za subvencioniranje nakupa protitočnih mrež i podobne zaščite, ne pa da ga takole meče stran...