"Strokovnjaki s področja digitalnih tehnologij so eden izmed najbolje plačanih poklicev, da ne omenimo možnosti dela na daljavo in danes tudi študija na daljavo, kar prinaša veliko prilagodljivost, s tem pa tudi ustvarjalnost," nam je pojasnil izr. prof. dr. Matej Mertik z Alma Mater, kjer ponujajo vse tri stopnje izobraževanja digitalnih tehnologij.
To očitno privlači tudi bodoče študente, saj se jih vse več odloča za tovrstne študije. To kažejo tudi letošnji podatki o omejitvah opisa. Omejitev vpisa imajo letos 104 študijski programi oziroma smeri, najvišji presežek vpisa ima študijski program Računalništvo in informatika po visokošolskem programu, 15. po vrsti je univerzitetni program. Oba sta redna programa Fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani. Na omenjen visokošolski program se je vpisalo kar 157 kandidatov preveč, na univerzitetnega 59 preveč.
"Podatki o interesu za študij ne presenečajo, gre za splošen razvoj informacijske družbe in novih tehnologij, potrebe naraščajo, svet se spreminja, nastajajo novi poklici, nove kompetence. Še pred desetimi leti nismo slišali za poklice, kot so digitalni marketing, podatkovni analitik – danes so to izoblikovani poklici, ki jih zaposlujejo ne le podjetja v sektorju informacijskih tehnologij, temveč vsa podjetja, ki se ukvarjajo s trženjem, prodajo in storitvami," je presežek komentiral Martik.
Razloge, da so ti poklici tako iskani in dobro plačani, Martik vidi v razvoju in uporabi storitev, "ki jih vsakodnevno uporabljamo pri delu, te pa so danes osrednji sistemi vsakega proizvodnega in storitvenega podjetja, javne uprave in organizacij v svetu."
V Evropski uniji v tej digitalni dekadi, kot se imenuje perspektiva 2021–2030, ocenjujejo, da bo samo Evropska unija na tem področju potrebovala dva milijona novih delovnih mest na področju digitalnih tehnologij (IKT – informacijsko komunikacijske tehnologije), pri čemer bi se naj delež strokovnjakov z visokošolsko izobrazbo povečal na 74 odstotkov, kar je 4-odstotna rast v primerjavi do leta 2020. "S tem se bo zaposlovanje povečalo za 11 odstotkov, samo v Sloveniji pa je ta potreba še toliko večja. Gospodarstvo bi namreč že danes po nekaterih ocenah potrebovalo tisoč petsto diplomantov letno, z vsemi družboslovnimi profili vred, ki se delno dotikajo tega področja, pa jih dosegamo okrog tisoč dvesto," pojasnjujej izredni profesor z Alma Mater.
Dodaja, da naj bi glede na cilje in napovedi rasti potreb in razvoja IKT področja Evropske unije to naraslo do skupno 3.000 oziroma 4.000 novih potreb delovnih mest v Sloveniji v letu 2030, že danes pa ne pokrivamo zahtev. "Če k temu dodamo nove preboje, ki so se pojavili z razvojem umetne inteligence, in tehnologije verižnih blokov, ki ustvarjajo nove storitve in poklice ter na novo transformirajo družbo, in to z veliko hitrostjo, ter prištejemo še možnost kreativnega in podjetniškega potenciala ter inovacij, s temi tehnologijami namreč delujemo na globalnem trgu, kjer so ne priložnosti neslutene, je recept jasen," opisuje.
Storitev, ki je v treh mesecih dosegla sto milijonov
"Tehnologije umetne inteligence, ki so produkt področja računalništva in informatike, lahko primerjamo s pojavom elektrifikacije planeta in več," ocenjuje izr. prof. dr. Matej Mertik. Pri tem je omenil storitev ChaptGPT je, ki je v zadnjih mesecih preplavila splet in je samo v treh mesecih dosegla število 100 milijonov uporabnikov.
"Kot pravi Geoffrey Hinton, ki velja za botra umetne inteligence, to lahko primerjamo celo z izumom kolesa. Glede na eksponentno rast napredka, ki prehiteva strokovnjake na tem področju, saj napovedi, ki so veljale za nekaj let, rešitve dosežejo v letu in pol, je prihodnost težko napovedati. Dejstvo pa je, da računalništvo in digitalizacija z novimi tehnologijami ne samo predstavljata, ampak tudi ustvarjata poklice prihodnosti," pojasnjuje.
Poudarja pa, da je tu potrebna posebna skrb, ki jo nove tehnologije zahtevajo glede regulacij, etike in humanistike. Tako kot pri izumu letala in zračenega prostora ter nadzoru proizvodnje letal, nas namreč tudi na tem področju čaka uvedba podobnih regulativnih organov. "Prihodnosti pač ne moremo prepustiti razvoju in tekmi konkurence na tem področju, saj so potencialne nevarnosti, ki jih te nove tehnologije in boj za pozornost in nadzor prinašajo, zelo velike," pravi.
Dodaja, da lahko zelo negativno vplivajo na razvoj družbe kot celote, zato so to eni najpomembnejših razmislekov in rešitev, ki jih moramo začrtati v kratki prihodnosti: "Spremembe bodo namreč velike. Zato so zraven ključnih znanj digitalnih tehnologij vedno bolj ključna interdisciplinarna znanja s področij filozofije, humanistike, psihologije, sociologije ter druga, kjer se digitalne tehnologije aplicirajo. Te tehnologije namreč na novo zahtevajo premislek in razmislek o človeku v svetu, kar tudi na naši fakulteti naslavljamo tako v programih s predmeti s področja humanistike in družboslovja kot z interdisciplinarnimi projekti, kot so ustvarjena bitja in roboti."
Svoje službe večinoma dobijo že tekom študija
Po besedah izrednega profesorja ti diplomanti najdejo zaposlitve na različnih področjih, v veliki večini pa jih pridobijo že v času študija.
Predvsem naši programi digitalnih tehnologij na Alma Mater Europaea te priložnosti in znanja razvijajo že v samem začetku, saj kontakti s podjetji in organizacijami ter uporabo digitalnih tehnologij v obliki obvezne prakse in dela ter pridobivanja veščin potekajo v prav vsakem letniku študija.
Izr. prof. dr. Matej Mertik
Sicer pa so priložnosti po njegovih navedbah velike tudi na področju inovacij in razvoja novih rešitev ter samostojne podjetniške poti, ki jih omogočajo storitve in aplikacije: "Tudi zato so kreatvinost in podjetniško razmišljanje ter projektno delo pomemben aspekt našega kurikuluma."
Pojasnjuje, da na Alma Mater Europaea ponujajo vse tri stopnje izobraževanja digitalnih tehnologij. Na prvi stopnji izobražujejo inženirje s področja spletnih in informacijskih tehnologij. Tukaj študentje spoznajo zemljevid in področja razvoja digitalnih tehnologij, pridobijo veščine in znanja, potrebna za razvoj storitev in rešitev, podjetniška in kreativna znanja, znanja iz digitalnega marketinga ter veščine v realnem okolju, ki jih začnejo razvijati že v prvem letniku v različnih področjih, ki si jih izberejo.
Na magistrski stopnji znanja specializirajo na področju kibernetske varnosti ali umetne inteligence s podatki, ki sta zajeta v interdisciplinarnem programu Spletna znanost in tehnologije, kjer se v središče umešča splet z novimi tehnologijami. Pred kratkim so pridobili tudi nov doktorski program Uporabna umetna inteligenca.
"Prednosti naših programov so predvsem v načinu dela in zasnovi. Programi v veliki večini potekajo online v manjših skupinah s sodobnimi metodami reševanja in pristopi proaktivnega učenja, ki danes veljajo na področju informacijskih tehnologij in vključujejo uporabo elektronskih virov, repozitorjiev, specializiranih tečajev in skupnosti v spletu," opisuje izr. prof. dr. Matej Mertik.
Predmeti v kurikulumih so po njegovem opisu usmerjeni in se izvajajo predmet za predmet, kar študentu omogoča boljši fokus, v vsakem letniku pa so podprti s prakso v realnem okolju. "Izvajajo jih kakovostni predavatelji iz podjetij in realnega sveta, podprti so z delavnicami in so izrazito mednarodno vpeti, saj pri nas delujejo predavatelji iz podonavskega bazena, kjer gradimo potencial," pravi.
Na prvi stopnji so razpisali 30 mest, ki so skoraj že zapolnjena, na drugi stopnji pa 20 mest, ki se tudi hitro polnijo. "Računamo, da bodo z leti lahko razpisali tudi večje letnike s postopno rastjo in novimi kadri, kot nam bodo dopuščale možnosti. Za zdaj programe izvajamo samoplačniško, želimo pa si, da bi tudi država na tem strateškem področju prepoznala potencial, kjer jo s temi priložnostmi soočamo, in omogočila štipendije ali koncesije za te poklice prihodnosti. S tem bi vlagala v lasten razvoj in kadre doma, ki nam zaradi evropskega trga na tem področju prehitro odidejo v tujino," opisuje.
Kot je pojasnil, so se o tem že pogovarjali s prvim ministrom Ministrstva za digitalno preobrazbo, "ki je taki viziji sodelovanja na strateški ravni bil naklonjen, pogovarjamo pa se tudi s sedanjim ministrstvom, vendar to mora podpreti več resornih ministrstev, kar seveda zahteva širši konsenz."
Na tak način bi po njegovih besedah tudi država lahko okrepila zapolnjevanje potreb in kadra na področju digitalnih tehnologij. "Če se namreč v Sloveniji vsi združimo, nas je premalo, bistveno pa bi seveda lahko razvojno okrepili štajersko in pomursko regijo, kamor je umeščen superračunalnik in kjer so prihodnji potenciali za razvoj s tovrstnimi kadri veliki," pojasnjuje.
Samo s takim povezovanjem akterjev, univerz in države lahko namreč gospodarstvu prinašamo vidno dodano vrednost. Skupaj bi torej lahko bistveno bolj okrepili to področje in dosegali veliko boljše mulitplikatorne učinke, kot nam to sicer uspeva zdaj vsakemu po svoje, nam zaenkrat v samoplačniški izvedbi.
Izr. prof. dr. Matej Mertik
Omenjeni študij poteka online na daljavo, "kar prinaša številne prednosti pri prilagodljivosti študija, seveda z nekaterimi ključnimi podpornimi dogodki in delavnicami v živo, kot je izvedba naše letne konference Za človeka gre, tečaji na različnih področjih s predavatelji iz prakse, kjer se študentje srečajo v živo in na tak način gradijo socialno skupnost, ter tudi drugi socialni dogodki." Dodaja, da je študij investicija v znanje, "kar je najboljša naložba za prihodnost, ni pa samo in zgolj znanje, ampak so tudi povezave in ljudje, ki jih v naši skupnosti gradimo z obštudijskimi dogodki, praksami, organiziranimi predavanji in seveda širokim naborom učiteljev, kar nam omogočajo sodobne tehnologije in moderni pristopi."
kdo bo pa delal vsebino, če bojo vsi digitalci?
sem tudi delal na it področju, seveda za minimalca ... če mislijo vsi ti mojstri, da bo kdo delal za drobižek, se še kako motijo, ... ampak koga to zanima ... strokovnjak je lahko tudi zapečen, pa ne bo delal… ...prikaži več za 1300€ na mesec ... privatizaciji tega slovenistana sledi še ropanje tujih biznismenov ... še dobro da poleti začne regrat rasti ... za pozimi se bomo pa navadli na seno ... je težko na začetku, pa bode, ampak kaj češ