Ko smo zadnja leta v Državnem svetu govorili - predvajano tudi po RTV SLO 3 -, da je največja slovenska sramota 130.000 državljanov brez pacienta, ko smo nagovarjali ministre, da je bila pred desetimi leti tretjina zdravnikov in tretjina sester manj (avtor na 1:21:30), pa skoraj nič ljudi brez zdravnika, so nas mediji ignorirali, da o politikih ne govorimo. Zato lahko rečem le: »Hvala bogu, da so se zgodile vrste v ZD Ljubljana in se je problem pojavil v javnosti.«
Dr. Matjaž Gams
Težko je tudi poslušati, kako imajo vsi čudežne rešitve in kako je kriv le ta ali oni posameznik, recimo minister ali župan. Samo uvedemo komunizem ali grobi kapitalizem (vse sprivatiziramo) in vse bo rešeno, kajne? Ali pa uvedemo le nekaj preprostih in enostavnih potez, oziroma kopiramo sistem, ki ga poznajo v sosednji državi? Pajade - očitno se ne zavedamo resnosti in globine problema. Težave zdravstvenih sistemov, čeprav daleč od slovenskih, so tudi v najbolj razvitih državah sveta, recimo v Ameriki, Nemčiji ali Avstriji.
Po poročilih naj bi kar dve tretjini dunajskih zdravnikov želelo zapustiti delovno mesto. Poročajo tudi o izgorelosti v Ameriki, kjer so plače velike, a problemi podobni. Problemi zdravstva v zahodnem svetu so simptomatični: preobremenitev, zahtevna poročila, moralni in demografski razkroj. Slednji se kaže kot pomanjkanje novih zdravnikov (premalo rojstev) in kot čedalje večje težave čedalje starejše populacije (s prof. Malačičem sva strokovna odprla ta vprašanja pred 15 leti in napovedala sistemske probleme v vrsti poklicev, čeprav imamo še danes opravka z zanikanjem in nepriznavanjem, prav neverjetno).
Hkrati se zaostrujeta odgovornost in kriteriji, malce podobno kot v Šparti, kjer je bilo »polnopravnih« državljanov le še tisoč in posledično razpad sistema, oz. z drugimi besedami: čedalje manj čedalje bolj izbranega kadra je upravičenih za delo s pacienti, pa čeprav gre občasno za zelo enostavne naloge, ki bi jih lahko opravljale sestre.
V tujini nagrajeni slovenski program, ki ga pri nas ni nihče slišal
Tudi avtor prispevka je nekajkrat javno razložil načrt za rešitev 130.000 državljanov brez pacientov (in še nekaj drugih težav) in da ga je možno realizirati v nekaj mesecih. Ta plan najbrž ni blefiranje, saj je sodeloval v okoli 200 projektih in nekaj 10 evropskih zdravstvenih projektih z okoli 1.000 partnerji. Prav tako sem bil pred leti nacionalni koordinator za elektronsko in mobilno zdravje skupaj s prof. Pirtovškom in dr. Trobcem ter še 15 vodilnimi inštitucijami na tem področju. Naš odsek je dosegel med drugim drugo mesto na tekmovanju za iskanje ugodnih ukrepov proti kovidu in za to dobil 250.000 dolarjev nagrade.
V oči bode, da je program umetne inteligence v povprečju našel 20 odstotkov boljše ukrepe kot ljudje po celem svetu (gre za optimizacijo in ljudje ne znamo tako dobro preračunati kombinacij kot programi), pa ga slovenska in evropska politika ni želela kaj prida uporabljati. Še ko smo za zadnje slovensko zaprtje nežno predlagali, da raje ne, je bila odločitev drugačna.
Človek bi pričakoval, da bodo po javni razglasitvi rešitve problema 130.000 izbrisanih pacientov prileteli k nam ministri ali vsaj sekretarji, da jim razložimo ideje in pokažemo prototipe. Kaj mislite, kdo je sploh reagiral? Na RTV nas je na kratko predstavila ga. Vida Petrovčič, za sodelovanje v ZD Ljubljana pa je z nami stopila v stik direktorica Antonija Poplas Susič (tista, s katero minister na koncu ni hotel več govoriti).
Na spletne strani smo že instalirali tri spletne aplikacije, kjer vam sistem svetuje za spolno prenosljive bolezni, za hepatitis in Parkinsona. V sistem Insieme smo vgradili čez 100 storitev in ga prenašamo v ZD Ljubljana. Pogovora z ministrstvom še nismo uspeli narediti kljub nekaj kontaktom (minister na 5:40, avtor na 1:21:30).
Kakšne so torej predlagane rešitve v našem programu?
Tu je prostora samo za kratek predlog rešitve za 130.000 izbrisanih pacientov. Najbrž je smotrno narediti več vzporednih potez:
- Povečati glavarinski količnik, torej število pacientov na zdravnika.
- Odpreti multi ambulante za izbrisane paciente.
- Poleg fizičnih slovenskih odpreti virtualne oz. telekomunikacijske ambulante s katerimi koli zdravniki, npr. hrvaškimi tako, da se poleg imena zdravnika pojavi jezik, ki ga obvlada in pacient izbere primernega (samo za gašenje požara, sčasoma naj se preide nazaj samo na slovenske).
- V predobdelavi uporabiti druge kadre (študente, stažiste, sestre) in ne licencirane zdravnike (ker jih je premalo).
- Ob vnosu podatkov preko spleta naj prvo diagnozo poda program in nato človeški nadzornik prevzame; če se strinja, se avtomatsko izpiše tudi poročilo in s tem razreši birokratska obremenitev zdravnikov.
- Čim več storitev dati na splet, kot je to v našem prototipu Insieme, kjer vsak za svoj problem najde verodostojne informacije in domače in svetovne programe pretežno umetne inteligence. Torej dobršen del svetovanja opravi umetna inteligenca. Na primer, umetna inteligenca iz rentgenskih slik spozna tako spol kot raso. Da je za marsikateri problem kriva dekadenca miselnosti in strokovnosti, nakazuje napotek, da moramo v smislu politične korektnosti prenehati poročati, katerega spola je najdeno okostje.
Da minister Loredan zdravstva ne bo uspel hitro in uspešno reformirati, postaja bolj ali manj jasno. Že po zgoraj razloženem načrtu bi po pol leta morali imeti rešen problem 130.000 izbrisanih pacientov, hkrati pa se je zgodila vrsta osebnih konfliktov z drugimi zdravniki in inštitucijami, ki si jih noben politično moder minister ne bi smel privoščiti.
Samo pogum in iskrena želja izboljšati stvari nista dovolj. Pošteno pa je omeniti, da so iz zgornjih rešitev nekaj točk pobrali ali neodvisno predlagali.
Le da vmes ni tistih, ki so izven utečenih zdravniških rešitev. A to je ključno!
Ali lahko premier dr. Golob reši slovensko zdravstvo?
Seveda lahko, če bo le pogumen, celo predrzen, bo razmišljal »izven obstoječih okvirjev« in bo preživel upor ob uvajanju novosti. Pogumen je dovolj, to vemo, ali pa si bo upal razbiti nekaj vrčev v trgovini pri reševanju in preživeti odpore »vemo koga«, bomo šele videli. Vprašanje je tudi, ali je bolj smotrno pogumno tvegati, ali ponovno pomesti problem 130.000 ljudi pod preprogo, kot smo ga doživljali zadnja desetletja ob »klasičnih pristopih«.
P.S. Da ne bo kakšnega nesporazuma, avtor prispevka je večkrat izjavil, da je pripravljen pomagati pri zgornjih rešitvah povsem brezplačno.
Profesor doktor Matjaž Gams je vodja Odseka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan. Ukvarja se predvsem z umetno inteligenco in kognitivnimi znanostmi. Je član številnih domačih in tujih društev ter programskih odborov. V prejšnjem mandatu je bil državni svetnik. Avtor izraža svoje mnenje.
ChatGPT je narejen za it strokovnjake, ima pa tudi model za pisanje esejev. Ko mu bodo dodali še celotno znanje iz medicine, dragih dohterjev noben ne bo več zaposloval.
matjaž gams ogles si film s Sandro Bulock mreža (net). jebeš IT in AI, če pa nimaš varnosti, če vsak heker lahko vdre v sistem in potem hara po njem. začnite o IT govort, ko bo varnost kolikor toliko na… ...prikaži več nivoju, dokler so pa barabe tri korake pred poštenimi pa ne začenjajte. sicer pa ne vem, v članku se večkrat 130.000 državljanov brez pacienta. no lepo da se belohalnikom da pravi naziv. so pacenti. bolani so , resnično so bolani, pohlepno bolani.
Predloga za uporabo programov pri postavitvi diagnoze in selitev storitev na svetovni splet sta napredna, vendar za nas najbrž preveč znanstveno-fantastična. Kaj takega bomo uvedli šele, ko bo to že storilo 2/3 primerljivih držav. Obstoječa pat pozicija tudi odgovarja mnogim… ...prikaži več politikom, ne samo neposrednim dobičkarjem v zdravstvu. Če smo bili doslej vajeni bojev koalicija:opozicija, moramo očitno upoštevati tudi merjenje moči znotraj koalicije. Pokazatelj tega so ulične zahteve po hipni rešitvi.