V 15-minutnem uvodnem nagovoru je Lenarčič izpostavil, da je bil oddelek, iz katerega je nastal današnji generalni direktorat za evropsko civilno zaščito in humanitarno pomoč, ustanovljen leta 1992 tudi v odziv na vojne v bivši Jugoslaviji.
Poudaril je še, da je takrat visoki komisar ZN za begunce vzpostavil urad v Sloveniji, ki se mu je pridružil tudi sam, da bi pomagal beguncem, ki so pribežali v Slovenijo. To je bil njegov prvi, skromen humanitarni prispevek, je dejal.
Med izzivi je izpostavil vse daljše in hujše humanitarne krize, vse pogostejše nesreče naravnega in človeškega izvora ter obenem vse več groženj multilateralni ureditvi ob krepitvi protekcionizma in vse hujše učinke podnebnih sprememb.
A vsi ti izzivi so po njegovih besedah priložnosti za izboljšanje razmer, pri čemer je izpostavil tri prioritete: izboljšati odzivanje na krize, preventivo in pripravljenost ter okrepiti vidnost kriznega upravljanja EU, pri čemer bo veliko pozornosti namenil komunikaciji.
Humanitarna pomoč in odzivanje na nesreče sicer morata biti instrumenta v skrajni sili, ki se uporabita, ko vse drugo propade. Izogibanje takšnim neuspehom mora biti naš prvi cilj, je poudaril.
Lenarčič je ob tem evropske poslance pozval k podpori predlagani 30-odstotni krepitvi proračuna za humanitarno pomoč v naslednjem večletnem evropskem proračunu, saj je ta po njegovih besedah nujna za uresničevanje ambicioznega načrta.
Na koncu uvodnega nagovora je ponovil, kar je poudaril že v pisnih odgovorih na vprašanja poslancev: ko se bo čez pet let ozrl nazaj, želi videti manj trpljenja, odpornejše družbe, bolj zdravo naravno okolje in Evropejce, ki bolj verjamejo v prihodnost.
Na vprašanje evropskega poslanca iz vrst skrajno desne politične skupine Identiteta in demokracija (ID) Bernharda Zimnioka, kako bo ukrepal za obrambo pred migracijskim tokom, ki lahko pomeni tudi zdravstvena tveganja, je odgovoril, da migracijske krize sedaj ni, da je položaj bolj ali manj pod nadzorom in da je to področje v rokah kolegov, pristojnih za notranje zadeve.
Poslanka Joanna Kopcinska iz vrst zmernih evroskeptikov ECR ga je vprašala o vlogi zasebnega sektorja pri humanitarni pomoči. Lenarčič pravi, da je treba preučiti možnosti za vključitev zasebnega sektorja, a ne na račun načel za dodeljevanje humanitarne pomoči. "Nihče ne sme služiti s humanitarno pomočjo. To je plemenito poslanstvo, ne komercialna dejavnost, in to tudi ne sme postati," je poudaril.
Vprašanje je zastavila tudi Ljudmila Novak (EPP/NSi), članica odbora za okolje. Zanimalo jo je, ali je razdeljevanje humanitarne pomoči preko nevladnih organizacij dovolj transparentno in zagotavlja dolgoročne pozitivne učinke. Odgovoril je, da EU vselej dosledno preveri spoštovanje načel pri dodeljevanju humanitarne pomoči, ki sicer poteka preko agencij ZN in raznih nevladnih organizacij, ki so zaupanja vredni partnerji.
Novakova, ki je Lenarčiča, ki je ves čas govoril angleško, izrecno pozvala, naj ji odgovori v slovenščini, je v svojem nastopu izpostavila primer Pedra Opeke. Lenarčič se je strinjal, da je delo Opeke lep primer, kako se lahko na lokalni ravni veliko naredi za odpravljanje revščine in krepitev odpornosti lokalnih skupnosti ter da ima vse njegovo občudovanje.
Na Lenarčičev nastop se je že odzvala tudi Romana Tomc (EPP/SDS), ki je njegovo predstavitev označila za zelo dobro. Ocenila je, da je na vprašanja odgovarjal spretno in suvereno ter da mu nikoli zmanjkalo vsebinskih argumentov. Obžalovala je, da ni odgovarjal v slovenščini. Kljub temu je po njenih besedah pustil zelo dober vtis, precej boljšega kot na primer Francozinja Sylvie Goulard, ki je nastopila pred njim v isti dvorani.
Lenarčiča so zaslišali člani odbora za razvoj in okolje. Oceno bodo predvidoma sprejeli v četrtek. Ocenjujejo vsesplošno usposobljenost, evropsko zavezanost in neodvisnost ter poznavanje področja in komunikacijske veščine. Ne Lenarčič ne njegov resor ne veljata za problematična, zaslišanje je potekalo brez pretresov, zapletov ni pričakovati.
Gledal sem Lenarčičevo predstavitev, dokler se nisem naveličal. Kot bi poslušal kako zagreto in prikrajšano aktivistko iz Mirovenega instituta, Helsinškega monitorja ali iz kak druge nepotrebne in škodljive “nevladne” organizacije civilne družbe.
Čim pravi da begunske krize zdaj ni, govori kontradiktorno avstrijcem, italjanom ki so na slo mejo že postavili vojsko in policijo, tako da ni vreden kaj dosti, ni mi všeč ker govori kot da je popil vso pamet na svetu.… ...prikaži več Ta nam kot državi ne bo prinesel nič dobrega iz EU.