Lizing hiše nočejo vrniti denarja, tako se izgovarjajo

Po članku, da bi morale tako kot banke tudi lizing hiše vračati sorazmeren del stroškov odobritve lizinga, se nam je oglasilo več bralcev.

"Od Summit leasinga sem dobil zavrnitev zahtevka," nas je obvestil bralec. Ob sklenitvi pogodbe so mu zaračunali 150 evrov stroškov odobritve, ki so bili kot cena financiranja vključeni v efektivno obrestno mero. Pogodba je bila sklenjena za pet let, po slabem letu in pol pa je lizing predčasno poplačal. V Summit Leasingu so mu napisali, da so 74,98 evra že ob sklenitvi pogodbe plačali zunanjemu izvajalcu kot strošek identifikacije stranke in drugih opravil za namen sklenitve pogodbe.

"Preostanek stroškov, torej 75,02 EUR, je bil porabljen tekom prvega leta trajanja pogodbe – gre za materialne stroške pregleda dokumentacije, priprave pogodbe in vseh nadaljnjih dopisov/obvestil, ki so vam bili poslani; za izvedbo opravil po zahtevah Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT) ter Zakona o potrošniškem financiranju (ZPotK-2), vključno z vpogledom v SISBON in z drugimi zahtevanimi obdobnimi preverjanji; ter za režijske stroške našega poslovanja," so mu odgovorili.

Vsi stroški naj bi nastali že v prvem letu

Pri tem je precej neverjetno, da bi jim čisto vsi režijski stroški v zvezi s konkretno pogodbo nastali v prvem letu trajanja pogodbe, v naslednjih štirih letih pa jih ne bi bilo nič, torej nobenega ukvarjanja s pogodbenim razmerjem in nobenih dopisov. 

"Glede na to, da je izračun morebitnega dela stroška za vračilo odvisen od okoliščin vsake posamezne zadeve, konkretnega primera ne moremo komentirati, saj ne vemo, za katero stranko oz. pogodbo gre. Tudi sicer konkretnih podatkov brez ustrezne pravne podlage ne smemo razkrivati tretjim osebam," so nam odgovorili v Summit Leasingu. 

Profimedia

"Splošno lahko odgovorimo, da za vsako stranko preverimo in ugotovimo, ali je ob predčasnem poplačilu upravičena do vračila dela stroškov, ki jih je imela s sklenitvijo lizing pogodbe. Presoja glede zneska za vračilo zajema več dejavnikov. Med drugim podatke o tem, koliko so znašali stroški sklenitve, kdaj je stranka predčasno poplačala lizing pogodbo, upoštevamo naš lastni strošek sklenitve lizing pogodbe (ta vključuje stroške, povezane z vpogledom in poročanjem v Sisbon, bančne stroške v primeru direktnih bremenitev, stroške dela, povezane z odobritvijo lizing pogodbe, sorazmerni del drugih splošnih stroškov, ki nastanejo s sklenitvijo pogodbe o financiranju) ter morebitne stroške zunanjega izvajalca, kadar je opravila, ki jih za namen sklenitve pogodbe zahteva veljavna zakonodaja, izvedel zunanji izvajalec," so razložili. 

V GB Leasingu so drugemu bralcu podobno odgovorili, da so bili stroški obdelave in vodenja, ki so mu jih zaračunali ob sklenitvi lizinga, "v celoti že porabljeni do predčasnega poplačila". Zahtevo za vračilo so mu zato zavrnili. Ob tem se zastavlja enako vprašanje, kako je mogoče, da bi vse stroške za spremljanje pogodbe porabili že v prvem letu. Tudi v Gorenjski banki, ki je lastnica GB Leasinga, pravijo, da konkretnega primera ne morejo komentirati, so pa dodali, da ravnajo skladno z zakonodajo. 

Plačane storitve v celoti že opravljene

Zelo podobno so bralcu po predčasnem poplačilu lizinga odgovorili v SKB Leasingu. "V vašem primeru so se ob sklenitvi pogodbe plačani stroški nanašali na plačilo tistih storitev, ki so bile v času predčasnega odplačila že v celoti opravljene," so mu napisali v odgovoru. Tako kot bralcu, o katerem smo že poročali, so zapisali, da je treba "razmejiti in razlikovati tiste stroške, ki so bili namenjeni dejanski izvedbi sklenitve pravnega posla ter na tiste stroške, ki bi eventualno bili plačani in bi pomenili vnaprejšnje plačilo stroškov vodenja in npr. spremljanja pogodbe do predvidenega izteka pogodbenega odnosa. Gre za temeljno vprašanje, če so bile storitve, za katere so bili ob sklenitvi pogodbe plačani stroški, v času predčasnega odplačila že v celoti opravljene. Če storitve v času odplačila niso bile v celoti opravljene, se stroški v sorazmernem delu vračajo."

V SKB Leasing so nam že konec aprila razložili, da skladno z zakonom upravičenim strankam v primeru predčasnega poplačila pogodbe vračajo sorazmerni del skupnih stroškov, če storitve, ki jih je že plačal lizingojemalec v času odplačila še niso bile v celoti opravljene.

Postopki na inšpektoratu še niso končani

Za banke in za lizing hiše veljajo enake določbe zakona o potrošniškem kreditiranju, le da je pri bankah nadzorni organ Banka Slovenije, pri lizing hišah pa tržni inšpektorat, kjer imajo odprtih nekaj postopkov zoper lizing hiše. Tržni inšpektorat lahko ugotovi nezakonito ravnanje podjetja in mu izreče globo, ne more pa mu naložiti, naj stranki vrne sorazmerni del stroškov. To lahko nekdanje zahtevajo le s tožbo na sodišču. V tem primeru je gotovo smiselno počakati na razplet postopkov na tržnem inšpektoratu.

Določila zakona za lizing veljajo v primerih, ko pogodba določa, da lastninska pravica po izteku pogodbe preide na lizingojemalca, to je skoraj v vseh primerih, ko lizing vzamejo fizične osebe.

Banka Slovenije je v sporočilu za javnost jasno zapisala, da so banke (po analogiji pa tudi lizing hiše) dolžne vrniti sorazmerni del stroškov, ki vključujejo vse stroške, ki jih mora kreditojemalec plačati ob odobritvi kredita; izjema so notarski stroški, nekatere zavarovalne premije, stroški, povezani z vpisom v zemljiško knjigo, in nekateri drugi stroški, ki jih zaračunajo tretje osebe za že opravljene storitve. 

Lizing hiše plačajo tudi provizijo posredniku

Tu so lizing hiše v primerjavi z bankami v nekoliko drugačnem položaju, saj so prodajalci avtomobilov njihovi posredniki, ki so za sklenjen posel tudi plačani. Kot je nekdanji stranki navedel Summit Leasing, so 75 evrov od zaračunanih 150 evrov stroškov odobritve plačali zunanjemu izvajalcu, ki je opravil identifikacijo in pripravil pogodbo.

"V zvezi z upravičenostjo zmanjšanja skupnih stroškov kredita pri predčasnem odplačilu kredita je potrebno razlagati tako, da pravica potrošnika do zmanjšanja skupnih stroškov kredita vključuje vse skupne stroške kredita, ki so bili naloženi potrošniku," so nam pred kratkim razložili na ministrstvu ta gospodarstvo, ki je pristojno za zakonodajo s področja kreditiranja potrošnikov.

"V skladu s 24. točko 2. člena ZPotK-2 so skupni stroški kredita opredeljeni kot:
- vsi stroški, vključno z obrestmi, provizijami, davki in drugimi vrstami dajatev, ki jih mora potrošnik plačati v zvezi s kreditno pogodbo in so dajalcu kredita znani;
- stroški, povezani s pomožnimi storitvami v zvezi s kreditno pogodbo, zlasti zavarovalne premije, članarine, takse in stroški drugih pogodb, sklenjenih z dajalcem kredita ali drugim podjetjem, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja varstvo potrošnikov, če je sklenitev dodatne pogodbe o storitvah obvezna za pridobitev kredita ali tako določajo splošni pogoji, pod katerimi dajalec kredita kredit trži;
- stroški cenitve nepremičnin, kadar je cenitev potrebna za pridobitev kredita.

V skupne stroške kredita se ne vštevajo notarski stroški in zavarovalne premije za zavarovanje blaga, katerega nakup se financira s kreditom, stroški in takse za vpis nepremičnine v zemljiško knjigo in stroški, ki jih potrošnik plača zaradi neizpolnjevanja obveznosti, določenih v kreditni pogodbi," so pojasnili na ministrstvu.

janez.zalaznik@styria-media.si