"Banki sta mi vrnili 784 evrov, če denarja ne bi zahteval, ne bi dobil nič"

"Na spletu sem zasledil podatek, da ti mora banka v primeru predčasnega poplačila vrniti tudi sorazmerni del stroškov odobritve. Oddal sem zahtevek in dobil vrnjenih 784 evrov. Če denarja ne bi zahteval, ne bi dobil ničesar, ne razumem, zakaj tega ne vrnejo vsem brez posebnih zahtevkov," nas je obvestil bralec.

Pri BKS banki je po osmih letih predčasno poplačal dvanajstletni kredit. Stroški odobritve so bili dvesto evrov, vrnjenih je dobil 68 evrov. Pri NLB je vzel kredit za dvajset let in ga poplačal že po enem letu, saj je dobil precej cenejše posojilo s fiksno obrestno mero. Stroški odobritve so bili 750 evrov, vrnjenih je dobil 716.

Tudi njegova sestra je kredit že po dobrem letu zamenjala s cenejšim, zdaj je po njegovem nasvetu vložila zahtevek za vračilo stroškov odobritve in dobila vrnjenih 690 evrov. Bralec ocenjuje, da je bilo v času poceni denarja poplačil kreditov ogromno. 

Še drug primer iz Hranilnice Lon. Leta 2015 je vzel kredit za dvajset let, po šestih letih ga je poplačal in zdaj na podlagi zahtevka dobil vrnjenih 249 evrov od 350 evrov stroškov odobritve, ki jih je plačal ob najemu kredita.

Bankam je muca jezik snedla

Banke smo povprašali, ali imajo potrošniki v primeru predčasnega poplačila kredita pravico do povračila sorazmernega dela stroškov odobritve in če jo imajo, zakaj teh stroškov ne vračajo avtomatično ampak izključno na zahtevo.

Njihovi odgovori so si bili podobni kot jajce jajcu: da ravnajo skladno z zakonodajo, sodno prakso in zahtevami regulatorja. Vsebinsko pa NLB, NKBM, Unicredit, SKB in Gorenjska banka niso odgovorile.

Združenje bank: določba je premalo jasna

"Zakon o potrošniških kreditih to vsebino ureja v 22. členu, glede na vrsto vprašanj v praksi pa menimo, da je določba premalo jasna," so nam pojasnili na Združenju bank Slovenije.

"Sodišče EU (ECJ) je v zvezi s tem sprejelo dve sodbi, in sicer sodbo v zadevi C-383/18 (t.i. Lexitor; direktiva o potrošniških kreditnih pogodbah) in sodbo v zadevi C-555/21 (t.i. UniCredit Bank Austria; direktiva o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine)," so še dodali.

Informacij, kakšna je praksa bank in hranilnic v zvezi z vračili na združenju nimajo, za razlago zakonodaje pa niso pristojni, so še dodali. 

Ministrstvo: vrniti je treba vse stroške, razen teh

"Pravico potrošnika do predčasnega odplačila kredita ureja 22. člen Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK-2). Ta v prvem odstavku določa, da lahko potrošnik kadar koli v celoti ali delno izpolni svoje obveznosti po kreditni pogodbi. V tem primeru je upravičen do zmanjšanja skupnih stroškov kredita v delu, ki ga sestavljajo obresti in stroški preostalega obdobja trajanja pogodbe, tako da se od zneska sedanje vrednosti obveznosti predčasnega plačila (diskontirane) kredita odšteje sedanja vrednost (valorizirana) pogodbenih obresti, vključno z morebitnimi stroški, ki bi tekle od dneva predčasnega plačila do dneva zapadlosti plačila po pogodbi, če so bili pogodbene obresti in stroški za to obdobje že obračunani in zajeti v plačila, ki jih je plačal potrošnik. Dajalec kredita potrošniku na razumljiv način in brezplačno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov predstavi zmanjšanje obresti in drugih stroškov, ki nastanejo s celotnim ali delnim predčasnim odplačilom kredita. Dogovorjena določila o obrestni meri se ne smejo spremeniti v škodo potrošnika," so nam pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo.

"V zvezi z upravičenostjo zmanjšanja skupnih stroškov kredita pri predčasnem odplačilu kredita je potrebno razlagati tako, da pravica potrošnika do zmanjšanja skupnih stroškov kredita vključuje vse skupne stroške kredita, ki so bili naloženi potrošniku," so še dodali.

"V skladu s 24. točko 2. člena ZPotK-2 so skupni stroški kredita opredeljeni kot:

- vsi stroški, vključno z obrestmi, provizijami, davki in drugimi vrstami dajatev, ki jih mora potrošnik plačati v zvezi s kreditno pogodbo in so dajalcu kredita znani;

- stroški, povezani s pomožnimi storitvami v zvezi s kreditno pogodbo, zlasti zavarovalne premije, članarine, takse in stroški drugih pogodb, sklenjenih z dajalcem kredita ali drugim podjetjem, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja varstvo potrošnikov, če je sklenitev dodatne pogodbe o storitvah obvezna za pridobitev kredita ali tako določajo splošni pogoji, pod katerimi dajalec kredita kredit trži;

- stroški cenitve nepremičnin, kadar je cenitev potrebna za pridobitev kredita.

V skupne stroške kredita se ne vštevajo notarski stroški in zavarovalne premije za zavarovanje blaga, katerega nakup se financira s kreditom, stroški in takse za vpis nepremičnine v zemljiško knjigo in stroški, ki jih potrošnik plača zaradi neizpolnjevanja obveznosti, določenih v kreditni pogodbi," so še dodali.

Odgovornost je na banki 

Kot je mogoče razumeti pojasnila ministrstva za gospodarstvo, bi morale banke ta strošek vrniti samodejno, saj so one odgovorne, da posojilojemalcu jasno predstavijo, kaj pomeni celotno ali delno predčasno poplačilo posojila. "Zakonska določba 22. člena ZPotK-2 jasno opredeljuje, da je potrošnik v primeru predčasnega odplačila kredita upravičen do zmanjšanja skupnih stroškov kredita in da je dajalec kredita tisti, ki mora potrošniku na razumljiv način in brezplačno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov predstaviti zmanjšanje obresti in drugih stroškov, ki nastanejo s celotnim ali delnim predčasnim odplačilom kredita," so zapisali na ministrstvu.

"V primeru nespoštovanja zakonske določbe se potrošniki lahko obrnejo na nadzorna organa, ki sta Banka Slovenije za kreditne institucije in Tržni inšpektorat Republike Slovenije za nekreditne institucije," so še dejali.

Pozor, po petih letih zadeva zastara

Zelo konkretno se je o zadevi v četrtek, 13. aprila, izrekla tudi Banka Slovenije. "Kreditojemalec, ki v celoti ali delno predčasno poplača obveznosti iz kreditne pogodbe, je upravičen do vračila dela skupnih stroškov kredita, zaračunanih ob odobritvi. Dajalec kredita mora potrošniku na razumljiv način brezplačno predstaviti zmanjšanje obresti in drugih stroškov ter razliko vrniti kreditojemalcu. Če tega ne stori, lahko kreditojemalec to zahteva v roku petih let od poplačila kredita. V Banki Slovenije od bank pričakujemo, da to pravico potrošnikom ustrezno in transparentno predstavljajo, kar tudi dosledno nadziramo," so zapisali v sporočilu za medije.

Ureditev velja za pogodbe, ki so bile sklenjene po 7. avgustu 2010, za pogodbe, sklenjene pred tem datumom, takšna ureditev ne velja, so pojasnili na Banki Slovenije.

"Če dajalec kredita ne vrne dela skupnih stroškov kredita v primeru predčasnega poplačila samostojno, lahko to zahteva kreditojemalec najkasneje v roku petih let od poplačila kredita," so opozorili na Banki Slovenije ter potrošnikom, ki so predčasno poplačali kredit, svetovali, naj se za konkretni izračun obrnejo na poslovno banko, s katero so sklenili kreditno pogodbo.

"V Banki Slovenije od poslovnih bank pričakujemo, da merila oz. metodologije za izračun zmanjšanja ustreznega dela stroškov pri predčasnem odplačilu kredita ustrezno predstavijo na svojih spletnih straneh in drugih oblikah informacij za potrošnike. Za nove kreditne pogodbe pa morajo biti te informacije del predpogodbenih podatkov, ki jih poslovne banke posredujejo potrošniku, da lahko ta sprejme informirano odločitev," so še zapisali.

Banka Slovenije ravnanje poslovnih bank in hranilnic spremlja v okviru svojih rednih nadzorniških postopkov, za reševanje morebitnih individualnih sporov pa naj se potrošniki obrnejo na Združenje bank Slovenije, če tam ne bodo uspešni pa na sodišče, ki je izključno pristojno za reševanje konkretnih sporov iz obligacijskih razmerij, kot je kreditna pogodba, so še zapisali v sporočilu za medije.

dezurni@styria-media.si