Nepremičninski portali. Ponudba stanovanj za najem v Mariboru se ne povečuje. "Zaradi krize se ne pozna, da bi bilo morda na voljo več namestitvenih zmogljivosti za študente, ker bi pač nekdo potreboval denar od najemnine in bi se odločil za oddajo stanovanja," za Žurnal pravi Tadej Pepevnik, nepremičninski posrednik iz Inse.
"Največje povpraševanje po študentskih stanovanjih je po navadi avgusta. Opazili pa smo, da so zasebniki letos cene najema študentskih stanovanj zvišali za nekaj več kot deset odstotkov," pojasnjuje Miha Šimon iz Kamrica.net, spletnega posrednika študentskih sob in stanovanj.
Zmogljivosti premalo
Šimon dodaja, da čeprav se letos odpira dodaten študentski dom na Smetanovi ulici, zasebnikom ni treba skrbeti, da sob in stanovanj ne bi oddali: "Vsako leto kar nekaj študentov ostane pod milim nebom, saj primanjkuje postelj v Mariboru, predvsem v okolici fakultet."
Lidija Divjak Mirnik, direktorica Študentskih domov Maribor, pojasnjuje, da vsak leto v začetku septembra zavrnejo okoli 1.500 prosilcev. "Poskušamo jih naseliti skozi leto, tako smo letos do aprila vselili vse, ki so oddali prošnje. Zavrnjeni po navadi poiščejo sobe pri zasebnikih," razlaga.
Tri leta praznih obljub
V Celju, kjer je zaradi novih programov tudi študentov vsako leto več, študentskega doma še vedno ni. Nekaj postelj študentom namenijo v dijaškem domu, a so tam bivanjske razmere vse prej kot primerne. "Pohištvo v sobah je dotrajano, težave so z dostopom do spleta, 30 ljudi uporablja le tri tuše, cena pa znaša od 80 do sto evrov," so že lani opozarjali člani Kluba študentov celjske regije. "Žal drugih zmogljivosti trenutno ni," pravi župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, ki se čudi državi oziroma ministrstvu za šolstvo, da ničesar ne ukrene.
"Mi smo namreč že 11. julija 2007, torej pred tremi leti, z državo podpisali pismo o nameri za gradnjo študentskega doma z okoli 200 sobami. Toda vse od takrat nas nihče o ničemer ne obvešča," razlaga Šrot. Študentski dom naj bi stal na parkirišču za nekdanjo zgradbo Kovinotehne, v kateri je zdaj fakulteta za logistiko. Država bi za gradnjo zagotovila štiri milijone evrov, občina pa komunalno opremljeno zemljišče, projektno dokumentacijo in prostore za spremljajoče dejavnosti. Kot pravijo na občini, so svoje obveznosti izpolnili, država pa (še) ne.
