V Društvu študentov invalidov Slovenije (DŠIS) pravijo, da so visokošolski učitelji pripravljeni pomagati študentom invalidom, a včasih ne poznajo potreb takšnega študenta. V okviru projekta StuDis - Razvijanje inkluzivnega visokega šolstva so ugotovili, da je na mlajših fakultetah že poskrbljeno za neoviran dostop do predavalnic in laboratorijev, medtem ko je na starejših še vedno veliko arhitektonskih ovir.
Alenka Bera, vodja projekta StuDisZa disleksika je na primer lažje brati z rumenega namesto belega papirja, za slabovidno osebo pa je izrednega pomena gradivo v ustrezni elektronski obliki, saj si lahko sam prilagaja velikost pisave.
Fakultete: ni finančnih sredstev
Pri študijskem procesu nudijo invalidom elektronsko gradivo ter gradivo v običajnem in povečanem tisku, ki ga potrebujejo na predavanjih ali vajah, ne pa tudi prilagoditev študijske literature ali tolmača za znakovni jezik. Kot razlog za pomanjkljivo prilagoditev so fakultete najpogosteje navedle pomanjkanje finančnih sredstev. Izkazalo se je tudi, da nekatere fakultete še vedno nimajo evidence o številu študentov invalidov, zaposleni in študenti pa niso obveščeni o pravicah in obveznostih na tem področju.
Društvo je organiziralo izobraževanja za profesorje, najprej na Univerzi na Primorskem in nato še na Univerzi v Mariboru, vse gradivo pa je dostopno tudi na spletu. Izobraževanja vodi Alan Hurst iz britanskega urada za študente invalide (SKILL), ki je prepričan, da je prilagoditve za invalide treba jemati kot sestavni del in dodano vrednost študijskih programov.
Veliko odvisno tudi od študentov
Alenka Bera, vodja projekta StuDis je dejala, je veliko odvisno tudi od samega študenta, predvsem koliko se je pripravljen razkriti profesorju, saj mu ta lahko pomaga le, če pozna njegove potrebe.
