ŠOS v odzivu na izjave ministrstva za delo poudarja, da jim ni jasno zakaj so na ministrstvu za delo razočarani nad njihovo odločitvijo. Poudarjajo, da hoče ministrstvo preoblikovati študentsko delo v neko drugo obliko, ki pa nima nič skupnega s socialnim korektivom.
Dodajajo, da bo za 3,7 odstotka trga dela sedaj poleg 110 tisoč študentov in 80 tisoč dijakov konkuriralo še 500 tisoč upokojencev in 100 tisoč brezposelnih, kar je glavni razlog za izstop iz medresorske komisije.
Po svoje v Bruselj
V ŠOS tudi ne verjamejo obljubam vlade o 40 tisočih štipendijah ter dodajajo, da obremenitve študentskega dela trenutno znašajo 16,8 odstotka. S tem so se odzvali na izjavo Zorana Kotolenka z delovnega ministrstva, da dajatve na študentsko delo znašajo 12,5 odstotka.
Na koncu v ŠOS napovedujejo, da bodo zaradi predvidenega razpisnega sistema financiranja njihovih projektov (ŠOS bi se po predlogu zakona o malem delu moral s svojimi projekti prijavljati na javne razpise) o tem obvestili tudi Bruselj. Napovedana zakonodaja naj bi bila namreč pisana na kožo strankarskim podmladkom, ki se bodo za sredstva prav tako potegovali na razpisih.
Delajo, ker ni štipendij
Da je študentsko delo je socialni korektiv, ki ga morajo študenti opravljati, da lahko študirajo, ker je premalo štipendij, je na današnji novinarski konferenci povedala predsednica organizacije (ŠOS) Katja Šoba. Izhodišča zakona o malem delu so tako strokovno nedodelana in ne upoštevajo realnega stanja, je dejala.
Izrazila je tudi razočaranje nad vlado, ker kljub 200 strani dolgemu dokumentu, ki so ga pripravili v ŠOS, ni upoštevala niti enega predloga. V organizaciji so se zato zaradi enostranskega delovanja ministrstva odločili, da zavrnejo imenovanje predstavnika v medresorsko komisijo za pripravo zakona o malem delu. Pri tem je predsednik Študentske organizacije Univerze v Ljubljani Jernej Štromajer poudaril, da vlada v izhodni strategiji ni predvidela nobenega dodatnega denarja za štipendije.
Študenti so kategorija zase
Po besedah predsednika študentske organizacije Univerze v Mariboru Žige Schmidta pa je študentsko delo v osnovi sicer zdrav sistem, ki pa potrebuje določene popravke, ki jih je ŠOS tudi predlagala. Dodaja, da študentov ne gre enačiti z upokojenci in brezposelnimi. Ker niso delavci, pa tudi predlagano vštevanje delovne dobe ni potrebno.
Kratek domet ŠOS
Na izjave ŠOS so se odzvali tudi v podmladku LDS, kjer menijo, da je demoniziranje reforme študentskega dela največji domet organizacije. Zavračajo tudi navedbe ŠOS, da bi novi sistem financiranja organizacije denar odvedel političnim strankam in njihovim podmladkom, saj, da so strankarski podmladki ločeni od delovanja stranke in organizacije predvolilnih kampanj.
Ministrstvo se brani očitkov
Tudi na ministrstvu za delo zavračajo očitke ŠOS glede predloga zakona o malem delu. Kot je v današnji izjavi za medije dejal vodja sektorja za programe zaposlovanja na ministrstvu Zoran Kotolenko, so nad odzivom organizacije razočarani.
Zakon o malem delu po njegovih besedah ne ukinja možnosti, da se študenti s svojim delom preživljajo v času študija. Vendar bo to zdaj bolj obdavčeno. Medtem ko je dosedanja obdavčitev znašala približno 12,5 odstotka, bo po novem največ 30 odstotkov, je dejal. Še vedno pa bo to za delodajalce dovolj zanimiva oblika dela, je prepričan Kotolenko.
Študentom bodo po novem tudi formalno priznane delovne izkušnje in delovna doba, povečalo pa se bo tudi število državnih štipendij študentom s približno 14 tisoč na približno 40 tisoč.
