Kako je nastal Stonehenge, je vprašanje, ki že dolgo buri duhove tako v strokovni kot širši javnosti. Razlagi britanskega zgodovinarja Geoffreyja Monmoutha iz leta 1136, da je kamnito znamenitost ustvaril čarodej Merlin, večina Britancev že dolgo ne verjame. Da bi razbila misterij Stonehengea, sta se britanska arheologa Timothy Darvillof in Geoff Wainwright pred kratkim lotila arheoloških izkopavanj, prvih po letu 1954.
Ključ do rešitve so diabazne gmote
Njuna izkopavanja so osredotočena na kamnite kvadre v sredini otoške znamenitosti, ki so njen
najstarejši element. Arheologoma je že uspelo ugotoviti izvor osrednjih kamnitih gmot, ki naj bi
izvirale iz kamnoloma Carn Menyn v bližini kraja Pembrokeshire, 250 kilometrov od Stonehengea.
Gre za velike kamnite gmote iz diabaza. Drugega izvora so kamnite gmote iz peščenjaka, ki tvorijo
zunanji obod Stonehengea in naj bi bile z območja 30 kilometrov severno od njihove današnje
lege.
|
Kamnite gmote v sredini znamenitosti naj bi razkrivale izvor kamenodobne znamenitosti. © Reuters |
Diabazne kamnite gmote znotraj obodnega kroga so po besedah Darvillofa in Wainwrighta pomebne zato, ker so jih po nastanku Stonehengea približno 2500 let pred našim štetjem večkrat prestavili. "Diabazne skale na sredini so ključ do razumevanja Stonehengea," sta prepričana znanstvenika. Z dosedanjim izkopavanjem znotraj Stonehengea jima je uspelo dokazati visoko vsebnost diabaza v zemlji, kar jima je dalo misliti. "Na območju kamnoloma Carn Menyn, od koder izvirajo te gmote, so bili najdeni zapisi iz mlajše kamene dobe, ki govorijo o tamkajšnjih zdravilnih vodnih vrelcih. V tistih časih so namreč verjeli, da je pitje vode, pomešane z delci diabaza, nadvse zdravilno," navajata Darvillof in Wainwright. S te točke se razlaga o nastanku Stonehengea ponuja sama od sebe.
"Stonehenge je bil Lourdes svoje dobe. Tja so romali bolniki iz vse Evrope, ki so si želeli
ozdravitve z diabazno vodo," pravita arheologa. Kot dokaz hipoteze omenjata okostja,
izkopana na območju Stonehengea. Pri večini teh skeletov sta namreč detektirala različne poškodbe,
od zvina in zloma pa vse do lobanj z luknjami. Še več, ti ljudje naj bi bili z območja celotne
Evrope, kar dokazujejo kisikovi izotopi, ki so se nabirali v zobni sklenini skeletov in pričajo o
tem, od kod posamezni skelet izvira.
Darvillof in Wainwright sta pravzaprav že prepričana o namenu nastanka Stonehengea, z raziskavo želita le še prepričati druge kolege in širšo javnost.
