Na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) so se socialni partnerji seznanili z načrtovanim paketom varčevalnih ukrepov. Kot je povedal finančni minister Janez Šušteršič, je eden od glavnih ciljev, da proračunski primanjkljaj ne preseže treh odstotkov BDP.
Ukrepe so razdelili na tri področja: notranje varčevanje, ki predvideva združevanje služb, nižanje stroškov, postavljanje pravil glede zaposlovanja in stroškov v javnem sektorju in podobno.
Varčevanje bi se nanašalo tudi na programe, ki jih država izvaja, pri čemer je Šušteršič izpostavil pomembnost evropskih sredstev, ki bodo osrednji vir financiranja investicij.
Vprašljive pravice
Vlada načrtuje posege v plače, socialne prejemke in dodatke: tako v zniževanje plač zaposlenih v javnem sektorju, regrese, dodatke za upokojence, nadomestila za brezposelne, bolniške, starševska nadomestila …
Šušteršič opozarja, da si niso postavili nikakršnih ciljnih številk, kolikšno naj bi bilo znižanje, so odprti za usklajevanje, edini postavljen cilj je znižanje primanjkljaja.
Pri tem je Andrej Vizjak, minister za delo, opozoril, da ne želijo iti po poti, "da bi morali rezati tam, kjer še bolj boli". "Želimo poseči v pravice, ki so vprašljivo pravične," je povedal in poudaril, da varčevanje ne bo zadelo socialno najšibkejših, torej tistih z najnižjimi plačami in pokojninami.
V smeri odpuščanj
"Številni ukrepi kažejo v smer odpuščanja javnih uslužbencev," pa je opozoril Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). Opozarja, da med predloge vlada ni uvrstila niti obdavčitve luksuza, niti posebnega davčnega razreda za najbogatejše.
Pogajanja po hitrem postopku
Časovnica, kot jo je predstavil Šušteršič, predvideva, da socialni partnerji jutri dobijo varčevalne predloge v pisni obliki, sledijo pogajanja. Že 5. aprila namerava vlada v državni zbor poslati predlog rebalansa in zakon o uravnoteženju javnih financ, pogajanja s socialnimi partnerji pa bodo potekala še naprej.
Do konca aprila bi morali sprejeti rebalans, ker bi kasnejši ukrepi imeli manjše finančne učinke in kot je bilo razumeti Šušteršiča tudi zaradi pritiskov Evropske unije. "Žal ni dovolj časa, da bi se pogajali na način, ki je bolj običajen, da bi si vzeli čas," je dejal.
Predstavniki delavcev pa so opozorili, da gre za absolutno prekratek pogajalski tok. Kot je dejal Štrukelj, so se pripravljeni pogajati, vendar "v roku 14 dni ni mogoče priti do kompromisnih ukrepov".
Ko so bile pred leti predlagane mehkejše metode varčevanja, se je moglo vse blokirat. Ah, ta ablast...