Za tretjino osnovnošolcev se s ponedeljkom v tem šolskem letu že drugič začenja šola. Čeprav so v tem šolskem letu že sedeli v šolskih klopeh, se tokrat vračajo v drugačne razmere. Čaka jih predvsem prilagajanje na drugačne pogoje bivanja in gibanja v šolskem prostoru. Sodeč po priporočilih, ki jih je Nacionalni inštitut za javno zdravje poslal šolam, bodo šole velik poudarek morale nameniti vzdrževanju primerne razdalje, kar bi šolarjem znalo povzročati nekaj težav.
Odločitev, da se učenci prve triade, kasneje pa še devetošolci vračajo v šolo, je padla po dveh mesecih šolanja na daljavo. Pri tem so šole izbrale različne načine, kako takšno šolanje izvajati, na kar so se morali prilagoditi tako učenci kot starši. Izkušnje so različne, od pozitivnih do nekaterih manj pozitivnih.
"Hči hodi v 1. razred. Vsa navodila smo dobili prek spleta običajno že v nedeljo zvečer za ves teden. Napisana so bila po dnevih in po predmetih. Za angleščino kot neobvezni izbirni predmet smo dobivali navodila po dnevih dejavnosti v power pointu, tako je otrok lahko sam sledil navodilom. Zoom srečanj nismo imeli nikoli," oče prvošolke opisuje, kako so prejemali navodila. "Novo snov je učiteljica posnela, tako da si je otrok lahko pogledal video z navodili."
Tako razredničarka kot učiteljica angleščine sta preverjali delo otrok. "Pri angleščini smo izpolnjevali učne liste in jih prek spleta pošiljali učiteljici. Razredničarki smo pošiljali rešitve nalog, slike izdelkov. Pri matematiki so pisali tudi preverjanje znanja, vendar tako, da smo starši preverili rešitve nalog."
Podoben sistem dela opisuje tudi mama drugošolca. "Učiteljica nam je na elektronski naslov pošiljala snov en dan prej za naslednji dan. Dala je navodila, katere izdelke in naloge je treba poslikat in ji poslati, da je lahko preverila. Vedno je potem na poslano tudi odgovorila, da je otrok lahko prebral njen komentar. Učiteljica za angleščino je pošiljala posnetke, s pomočjo katerih so otroci lahko ponavljali besedišče in vadili izgovorjavo. Večkrat so morali otroci pogledati kakšne posnetke, poslušati pravljice in rešiti interaktivne naloge na spletu, kar je bilo vsaj našemu drugošolcu zelo všeč," pove.
Višji razredi, večji problemi
Pri izobraževanju na daljavo višjih razredov se je že v večji meri vpletla tehnologija, kar je lahko stvari do neke mere zapletlo. "Doma imam četrtošolca in petošolca. Z možem sva oba delala ves čas epidemije, zato sta bila otroka včasih za določeno časovno obdobje sama doma. V običajnih razmerah nimata sama dostopa do računalnika, zato sta ga manj vešča in ko je prišlo do kakšnih tehničnih težav pri videokonferencah ali klicih nista sama znala rešiti problema," pravi sogovornica. "Težava je bila tudi v tem, da smo bili včasih o kakšni videokonferenci obveščeni tik pred zdajci. Zgodilo se je, da sem bila v službi, ko sem dobila obvestilo, da čez tri ure sledi videokonferenca in ker otroka nista imela dostopa do računalnika, se je enostavno nista mogla udeležiti."
Veliko je odvisno od učitelja, kako si zastavi delo in njegove prilagodljivosti. "Eni so razumeli, da otroci pri tehnologiji potrebujejo še malo pomoči in so zato prilagodili ure za oddajanje nalog, drugi pa ne in so vztrajali pri svojem," dodaja mama četrtošolca in petošolca.
Prilagajanje in potrpežljivost
"Šolanje od doma poteka v duhu stalnega prilagajanja, mešanja urnikov in zadolžitev ter predvsem z ogromno mero potrebne potrpežljivosti. Oba starša delava, poleg dveh šoloobveznih otrok (4. in 6. razred) je doma tudi starejši vrtčevski otrok, ki tudi zahteva dobršen del ukvarjanja z njim in motiviranje. Družinski urnik je tekom dneva povsem drugačen kot pred pandemijo, tudi bolj stresen, čeprav je po drugi strani družina veliko bolj skupaj," pove oče treh otrok.
"Opažanja glede šolskega dela so večplastna. (Moje) otroke je za delo iz domačega stola včasih težko motivirati. Šolo dojemajo na drugačen način, manj je zavedanja glede ponavljanja in utrjevanja snovi. Nekateri učitelji se zelo potrudijo in skušajo v poslanih gradivih zajemati bistvo. So pa tudi taki, ki pošljejo .ppt file in zraven navodila, kaj naj do naslednjič prepišejo v zvezek. Naslednjič pa že kar nekakšno preverjanje znanja, brez razlage. Predvsem trpi dvosmernost izobraževalnega procesa, tudi Zoom, ki se ga uporablja pri manjšini predmetov, ne more nadomestiti osebnega stika."
"Zaradi razmer osebno vsekakor vidim precej večjo obremenjenost za starše, če ti želijo, da otrok iz takšnega načina izobraževanja kaj odnese. Vse ostalo je prepisovanje."
V prihodnje bodo po njegovem mnenju morali bodisi šolski računalničarji bodisi neki zunanji strokovnjaki spisati osnovna navodila tako za učitelje kot za otroke/starše glede uporabe aplikacij in njihovega izkoriščanja. "Primer: učitelji pošiljajo dokumente z makri v .docx dokumentih v veri, da učenec uporablja isto generacijo Worda. Ampak nismo več leta 2005, danes se piratizira precej manj, Word je treba plačat, stare verzije pa se ne razumejo nujno z novimi. In potem OpenOffice ali LibreOffice naredita nekaj povsem tretjega. Skratka, če bi učitelju nekdo poleg sitnih staršev povedal, zakaj obstaja .pdf, bi bilo že veliko lažje," o zapletih tehnične narave pripoveduje oče. Težave so imeli tudi z eAsistentom. "eAsistent in protivirusni program Kaspersky se ne razumeta in ni mogoče prenesti nekaterih dokumentov na računalnik. Na eAsistentu se zadeve zavedajo in jo zaman rešujejo že dva meseca. Skratka, pred začetkom naslednjega šolskega leta bi bila nujna neka poenotenja pri uporabi orodij in načinu komunikacije," pristojnim polaga na srce.
Kaj zdaj čaka otroke?
"Menim, da ni smiselno na splošno predvidevati odziva otrok na vrnitev v šolo in vrtec. Otroci so si različni, razlikujejo se v svojih izkušnjah in pričakovanjih. Nekateri so se vrnitve gotovo razveselili, spet drugim bo vrnitev naporna. Menim, da struktura dneva otrokom sicer dobro dene in večina s tem ne bi smela imeti težav," pravi Nives Laul, šolska svetovalka na gimnaziji v Celju. "Verjamem, da bodo vodstva vrtcev in vzgojiteljice zmogli navodila prenesti v prakso, ki bo življenjska. So strokovnjaki za delo s predšolskimi otroki in zaupam jim, da bodo znali tudi otrokom pravila vedenja v vrtcu predstaviti na ustrezen način. Pomembno je, kako se o tem doma z otroki pogovarjajo tudi starši in kaj otroci slišijo v širšem okolju."
Težko je napovedati, kaj se bo dogajalo v prihodnosti. "Lahko samo sklepamo in na podlagi tega načrtujemo. Vse, kar se človeku v življenju zgodi, ga na tak ali drugačen način oblikuje. Situacija s covidom-19 je izkušnja, ki si jo bomo vsi zapomnili do konca življenja, odrasli in otroci. A izkušnje so tisto, kar oblikuje našo osebnost in pomembno je, da o njih na ta način govorimo tudi z otroki. Nič ni samo slabo, tudi tovrstne situacije ne. Vedno se lahko nekaj novega naučimo, bolje spoznamo sebe in okolje. Če bomo na takšen način razmišljali starši, strokovni delavci, mediji, … bomo s tem največ naredili za naše otroke," meni Nives Laul.
Dobro je povedal ta starš. Mogoče je šolnikom Word samoumeven, nam staršem pa nikakor ne, ker licenca stane 100 EUR zato vsi doma uporabljamo/jo LibreOffice.
Morda bi pa kakšen posameznik lahko v Bruselj poslal depešo o nemogočih pogojih vlade ob vrnitvi "dela" otrok v šole in podpisu o sprejemu popolne odgovornosti posameznika v primeru,da se zgodi kaj nepredvidenega v vezi s to boleznijo....