"S tem denarjem bi rešili vsaj tisoč stanovanjskih problemov," poudarjajo in tarnajo, da država dodatnih virov za ta namen ne zagotavlja. Vlado ob tem pozivajo naj čimprej ukrepa.
Predstavniki stanovanjskih skladov so že lani predlagali dvig neprofitne najemnine za 27 odstotkov. Že od leta 2003 je namreč vrednost točke, na osnovi katere se določa vrednost stanovanja, praktično nespremenjena in znaša 2,63 evra. "Z vsakim mesecem, ko država vztraja pri tem znesku, javni stanovanjski skladi izgubijo milijon evrov, ki bi jih lahko porabili za izboljšanje razmer na področju zagotavljanja najemnih stanovanj," je kritičen Dušan Gorenčič, predsednik Združenja stanovanjskih skladov.
Državi predlagajo postopen dvig; zavedajo se namreč, da bi bila takšna odločitev politično bolj sprejemljiva kot nenadna podražitev.
Predlog podkrepijo s podatkom, da se je od leta 2007 neto plača zvišala za 31 odstotkov.
Na razpisih 10-krat več prijav kot je stanovanj
Zaradi tako nizkih neprofitnih najemnin se stanje na trgu izkrivlja, poudarja Sašo Rink, šef ljubljanskega stanovanjskega sklada: "Na razpise se prijavlja tudi 10-krat več prosilcev, kot imamo stanovanja. Kdo si ne bi želel tako nizke nepremičnine za nedoločen čas. Za samsko osebo je denimo meja postavljena pri 200 odstotkih povprečne plače, kar znaša 2.060 evrov."
Z minimalnim posegom države, ko gre za subvencioniranje najrevnejših, ti ne bi bili na slabšem, tisti, ki prihodke imajo, pa bi plačevali dostojno najemnino, je še prepričan Rink: "Če bi ministrstvo želelo, se socialno najšibkejšim dvig najemnin ne bi prav nič poznal!"
"Tri do štiri evre na kvadratni meter stanovanja, odvisno od starosti, zdaj plačujejo najemniki neprofitnih stanovanj. Da bi njihovi lastniki pokrili stroške, ki jih imajo z njimi, bi jim morali zaračunati približno sedem evrov," pravi Boštjan Udovič direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami.
Če bi se neprofitne najemnine dvignile za slabo tretjino, bi torej stroške pokrili. Pri tem pa njihov izračun ne upošteva lokacije – cene stanovanj so namreč v večjih mestih višje kot na podeželju.
Nepremičninarji obenem opozarjajo, da dvig najemnine ni čarobna palica, ki bi odpravila primanjkljaj na trgu neprofitnih stanovanj. Država bi morala po njihovem zagotoviti dolgoročni sistemski vir financiranja, ki bi, če bi želeli voditi dostojno stanovanjsko politiko, moral znašati med 30 in 50 milijoni evrov letno.
Samo v Ljubljani primanjkuje okoli štiri tisoč stanovanjskih enot, dodaja Rink: "Na zadnjem razpisu stanovanjskega sklada ljubljanske občine je bilo na voljo 250 stanovanj, prijavilo pa se je kar 3.132 prosilcev."
Predvidevajo, da bi z zvišanjem neprofitne najemnine rešili še eno težav. Preveliko povpraševaje, namreč. Hkrati še enkrat poudarjajo, da socialno najšibkejši tega zvišanja sploh ne bi občutili, le država bi morala malce poseči na trg in jim malenkost zvišati subvencijo. Že zdaj jim primakne do 80 odstotkov najemnine.
Z denarjem od pobranega nepremičninskega davka bi podpirali samo en kup nepotrebnih lenuhov. Neumno razmišljanje.
Glej ,da si kaj ne storiš ? Vsi smo gradili , vendar so nekateri tudi kradli ! Jaz nisem med njimi ,zate pa ne vem ?
izgubljajo oni milijone za svoje žepe