Težave s služnostjo so v Sloveniji pogoste. Bralec je pred časom kupil parcelo, na kateri je starejša hiša. Preko parcele pelje pot, ki vodi do sosednje parcele, na kateri ima sosed čebelnjak. To ni edina možna dostopna pot do sosedove parcele in ker ima v načrtu svojo parcelo nekoliko preurediti, bi obstoječo pot rad ukinil. Sosed medtem trdi, da ima služnostno pravico, a dokaza za svojo trditev nima. Sprašuje se, če lahko sosedu prepove uporabo poti.
Je vpisano v zemljiški knjigi?
Služnost bi morala biti vpisana v zemljiški knjigi, a v praksi pogosto ni tako. Služnost pomeni, da nekdo del tuje parcele uporablja za svoje potrebe, najpogosteje za dostop do svoje parcele, ker drugače do nje ne more priti. Prav tako služnost pridobijo upravljavci različnih infrastruktur, kot sta to elektrika ali vodovod, kadar gredo javni vodi po zasebnih zemljiščih. Služnost jim omogoča nemoten dostop do omenjene infrastrukture v primeru vzdrževanja in odpravljanja napak.
Pravno gledano govorimo o dveh vrstah služnosti, stvarni in osebni. Stvarna je vezana na nepremičnino, služnostni upravičenci so lastniki nepremičnine. V primeru osebne služnosti je služnost vezana na osebo, preneha pa s smrtjo služnostnega upravičenca.
Kot rečeno, bi morala biti služnost vpisana v zemljiško knjigo, kar se lahko stori na tri načine. Vpletene strani lahko skleneta pogodbo o služnosti, ki jo overita pri notarju in nato vpišeta v zemljiško knjigo. Služnost se lahko pridobi na podlagi sodnih in upravnih odločb. Možno pa jo je tudi vzpostaviti na podlagi priposestvovanja. V tem primeru mora priposestvovalec izpolniti vse z zakonom določene pogoje in to dokazati, da se lahko potem služnost vpiše v zemljiško knjigo.
Samo za dogovorjene stvari
Služnost se lahko uporablja le za tisto, kar je bilo dogovorjeno. Če je služnost dogovorjena za dostop, potem se ne more uporabljati parcela za na primer odlaganje stvari ali pakiranje. Lastnik nepremičnine lahko uporablja del zemljišča, na katerem je služnost, a tako, da služnostnemu upravičencu omogoča izvrševanje služnosti.
Lahko si premisli
Če služnost ni bila vpisana v zemljiško knjigo in je bil dogovor le usten, se lahko lastnik premisli. To velja tudi za novega lastnika, ki je nepremičnino podedoval ali kupil. Do izjeme bi lahko prišlo, če bi bilo dokazano priposestvovanje in bi na podlagi tega bila vpisana služnost v zemljiško knjigo.
V zgornjem primeru dokaza o služnosti ni, poleg tega pa ima sosed na voljo tudi alternativen dostop do svoje parcele.
Priposestvovanja sploh ne bi smelo biti. Tako, kot velja to za državno lastnino ! Dolžnost vsakogar, ki posega na neko zemljišče mora biti, da se prepriča, ali to sploh sme. Za to pa obstajajo meje. Že iz starih časov. Samo… ...prikaži več v socializmu je bilo ljudstvo odrešeno odgovornosti, saj je vse urejala država. In so umni pogoltni sosedje gradili na tujem, vozili po tujem, sekali in orali po tujem..lastniku pa - boš zemljo nesel v grob? Eh, meščani, pojma nimate, kako to izgleda v praksi....
Da boh da jo takoj jutri nesel sabo na parcelo 2m pod zemljo !
Alora, iz prve roke. Podedovala sem eno parcelo čez katero se je vozila skoraj cela soseska. Pa ne da niso imeli poti (celo asfaltirana je) samo komot jim je bilo. Prvo sem preverila če je slučajno vpisana kaka služnost in… ...prikaži več ker je ni bilo, sem takoj dala postavit ograjo. Pa grožnje gor ali dol, poti ni in konc debate.