Sociala melje, ljudje nimajo za hrano

"Največji problem je plačevanje hrane, sploh ko sta hčerki ves dan od doma. Z možem sicer imava službi in stanovanje, vendar najin skupni dohodek ne dosega meje, ki pripada štiričlanski družini. Kje so še stroški za knjige in obleke,” razlaga mati dveh študentk, ki na državno štipendijo čakata že od aprila. Druga mamica razlaga, da je prošnjo za otroški dodatek v Radovljici oddala januarja, a je prvo nakazilo po vrsti zapletov dobila šele zdaj. Na centrih za socialno delo (CSD) priznavajo zamude, ki so nastale po letošnji spremembi zakonodaje in posledični uvedbi novega, na začetku nedelujočega informacijskega sistema.

Čakanje brez odgovora

Bralkini hčerki sta prošnjo za štipendijo vložili na CSD Ljubljana Šiška. Ko konec septembra še vedno niso dobili odločbe, so jim pisali. Odgovorili so jim le, da so “vloge še v reševanju, saj smo v velikih zaostankih”, ter da bodo morali na odgovor počakati še nekaj časa. Kljub večkratnim poskusom nam vodstva CSD ni uspelo priklicati. “Takšni roki se mi zdijo absolutno nerazumni, brez opravičila, obvestila, sploh nobenega glasu od njih,” je razočarana bralka.

Vedo, da kršijo zakon

Po zakonu bi morali CSD vloge rešiti v 60 dneh ali pa vlagatelja obvestiti o vzroku zamude. “Vemo, da bi bilo prav in da bi jih morali obveščati, a bi bilo to dodatno delo, ki bi prineslo še večje zastoje pri reševanju zadev,” pravi direktorica CSD Nova Gorica Ivanka Drnovšček. Da vlagateljev o zamudah ne obveščajo, potrjujejo tudi v drugih sedmih CSD, ki smo jih poklicali.

Starejši bi potrebovali več

“Stanje po CSD glede reševanja vlog po Sloveniji je različno,” pravijo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ). Pojasnjujejo, da centri ob začetku šolskega in študijskega leta prejmejo večje število vlog za štipendije. S tem se strinjajo tudi na centrih, kjer pa razkrivajo še druge vzroke. “Imamo ogromno bolniških dopustov, ki jih ne nadomeščamo, tako da delamo tudi ob sobotah,” pravi Dajana Voh s CSD Maribor. Dodaja, da bi nujno potrebovali kadrovske okrepitve. Letos so se težave pojavile tudi zaradi novega informacijskega sistema. “Ta na začetku leta še ni bil dograjen, vlog je bilo ogromno, odločbe smo začeli izdajati z zamudo, ker jih prej preprosto nismo mogli,” pojasnjuje Nada Škrbič s CSD Murska Sobota.

Štipendije do decembra

“Zaradi zamud še vedno vsak dan dobivamo na tisoče klicev,” trdi Vohova. Težave so predvsem s starejšimi, saj bi morali več dela vlagati v pogovor na terenu, razlaga direktorica CSD Jesenice Anita Bregar. “Poskušamo se jim približati, da ne bi izpadli iz sistema,” dodaja. Ob nespremenjenih pogojih je Vohova prepričana, da se “bomo morali sprijazniti, da se bo kakovost storitev poslabšala”. Ker se decembra izteče veliko pravic, CSD pričakujejo naval novih vlog. “Ne bo tako hudo kot lani, ko smo morali vse podatke pridobivati na novo,” zatrjuje direktor CSD Novo mesto Alojz Simončič. Vseeno bodo poskušali vse vloge za štipendije rešiti še ta mesec, da se bodo nato lahko posvetili drugim transferjem.

Boštjan Tacol

Humanitarci: Ljudi si podajamo, da je kar nespodobno

Kaj storite, ko se na vas obrnejo ljudje, ki so do socialnih transferjev upravičeni, a njihove vloge še niso bile odobrene?
V takšnih primerih smo nemočni. Nudimo jim prvo socialno pomoč, a ne moremo storiti nič drugega. Predlagamo jim le še, naj oddajo vlogo za enkratno socialno pomoč. Potem si humanitarne organizacije te ljudi kar podajamo, da je skoraj nespodobno.

Kdo vas prosi za pomoč?
K nam pridejo nazadnje, ko so že na robu obupa. Po navadi jih pozabijo tudi prijatelji, to so ljudje, ki so izgubili vse. Včasih res ne vem, kako se znajdejo.

Kaj bi morala storiti država?
Ljudi, ki so v tej situaciji, bi morali nujno opolnomočiti. Treba je najti sistemske rešitve, da bi stiske lahko premeščali iz sredstev intervencijskega sklada. Če ne bi imeli hrane iz blagovnih rezerv Evropske unije, jim humanitarci ta hip ne bi mogli nuditi niti osnovnih živil, saj donacij domačih podjetij praktično ni več.

K vam po pomoč prihajajo tudi študenti?
Skrajnih primerov je malo, ker se nekako preživljajo prek staršev, starih staršev in s študentskim delom. A namesto da bi imeli ustvarjalno energijo, nimajo prihodnosti.