Slovenske oblasti so sicer sprejele niz ukrepov v boju proti trgovini z ljudmi in za osveščanje o tem problemu, vendar bi morale posvetiti še več pozornosti trgovini z ljudmi z namenom izkoriščanja na trgu dela, trgovini z otroki in ljudmi iz ranljivih skupin, vključno z Romi, ter trgovini z ljudmi znotraj Slovenije, ugotavlja skupina strokovnjakov Sveta Evrope.
Slovenske oblasti izrecno opozarjajo na potrebo po okrepitvi prizadevanj za odvračanje od povpraševanja po storitvah žrtev trgovine z ljudmi.
Nobena žrtev ni prišla do odškodnine
Opozarjajo tudi na pomanjkljivosti v procesu identifikacije žrtev, predvsem otrok. Slovenske oblasti bi morale okrepiti sodelovanje pristojnih organov v tem procesu z vzpostavitvijo jasnega nacionalnega mehanizma za naznanitev ter jasno opredelitvijo vlog odgovornih za stik z žrtvami trgovine z ljudmi. Organi pregona, socialni delavci, inšpektorji na trgu dela in drugi odgovorni bi morali biti dejavnejši, pozivajo strokovnjaki.
Prav tako bi morale slovenske oblasti zagotoviti, da dostop žrtev trgovine z ljudmi do pomoči ni odvisen od njihovega sodelovanja v preiskavah in kazenskih postopkih, ter vsem žrtvam omogočiti, da izkoristijo pravico do pridobitve dovoljenja za bivanje.
Strokovnjaki v poročilu tudi izpostavljajo dejstvo, da kljub pravnim možnostim za odškodnino v Sloveniji nobena žrtev trgovine z ljudmi doslej ni dobila odškodnine. Zato slovenske oblasti pozivajo, naj poskrbijo za dostop žrtev do odškodnine z zagotovitvijo pravne pomoči in razširitvijo področja uporabe zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj.
Poleg tega bi morale slovenske oblasti zagotoviti možnost nekaznovanja žrtev trgovine z ljudmi, vpletenih v nezakonite dejavnosti, če so bile v to prisiljene, in sicer z uvedbo določila o nekaznovanju žrtev trgovine z ljudmi ali z uvedbo ustreznih smernic za državne tožilce.
Slovenija je sicer po podatkih slovenskih oblasti, ki jih navajajo avtorji poročila, predvsem ciljna in prehodna država trgovine z ljudmi, precej manj država izvora. Glavne države izvora so Romunija, Madžarska, Ukrajina in Dominikanska republika.
Žrtve predvsem ženske
V letu 2010 je bilo v Sloveniji uradno identificiranih 33 žrtev trgovine z ljudmi, v letu 2011 jih je bilo 21, leta 2012 štiri, v prvem polletju lanskega leta pa 32.
V letu 2011 je bilo med identificiranimi žrtvami osem Slovenk, ki so bile žrtve trgovine z ljudmi z namenom spolnega izkoriščanja znotraj Slovenije, zato tudi poziv slovenskim oblastem, naj več pozornosti posvetijo trgovini z ljudmi znotraj države.
Večina žrtev je spolno izkoriščanih žensk. Pet moških so identificirali kot žrtve z namenom izkoriščanja na trgu dela, dva otroka pa kot žrtvi trgovine z ljudmi z namenom spolnega izkoriščanja.
Strokovnjaki Sveta Evrope opozarjajo, da omenjene številke ne odražajo nujno dejanske razsežnosti problema v Sloveniji.
Po navedbah slovenskih oblasti, ki jih navajajo strokovnjaki v poročilu, je postala identifikacija žrtev v minulih letih težja kot prej, ker trgovci z ljudmi pod pretvezo zaposlovanja uporabljajo nenasilne metode za nadzor žrtev, na primer z zavajanjem in z dolžniškim razmerjem, tako da se žrtve same ne dojemajo kot žrtve.
Rešitev tega problema je samo (popolna) legalizacija prostitucije. Skopirati je potrebno Avstrijski zakon, kjer si mora vsaka "prodajalka" odpreti s.p. in posluje kot normalen poslovni subjekt. Posledično gre denar v državno blagajno, kriminalci pa zaslužijo manj ker gre za legitimen posel.