Slovenci se bojimo čustvene navezanosti

Hitra poroka, hitra ločitev

V Sloveniji so na Statističnem uradu RS (SURS) v letu 2018 zabeležili 44 razvez zakonskih zvez v prvem letu zakona. Družinska terapevtka Katja Knez Steinbuch razloge za to skrajnost najde predvsem v dejstvu, da so se odnosi prestrukturirali. “Smo v obdobju, ko od odnosov pričakujemo veliko, postali smo zahtevni do sebe in partnerja. Včasih so se pričakovanja porazdelila na vso skupnost, zdaj pa živimo precej individualizirano - posledica tega so visoka pričakovanja do samo ene osebe," pojasnjuje Knez Steinbuchova. Po njenem včasih težko pogledamo vase in lažje prenesemo svoje želje in rane na partnerja, zato potem sledi veliko pritiskov in prepirov. Vse to pa lahko postopoma privede do razhoda.

"Včasih so vztrajali skupaj iz ekonomskih razlogov in socialne varnosti, zdaj pa tega marsikdo ne potrebuje več. Danes partnerji ne iščejo samo ekonomske delitve, temveč tudi globljo čustveno povezanost," meni terapevtka. 

Zanimivo je, da si ljudje globoke bližine sicer močno želijo in po njej hrepenijo, obenem pa se bojijo biti prizadeti in ranjeni. "Ta položaj najboljše opiše terapevtski pojem "strah pred intimo". V naši naravi je želja po varnosti in gotovosti, stabilnosti. Toda hkrati nas ta varnost plaši in straši. Pari se bojijo biti globoko povezani (saj te izkušnje od doma nimajo), po drugi strani pa še vedno berejo romantične romane in gledajo romantične filme ter sanjajo o princu/princesi in popolni ljubezni. In ko se zaljubijo, to močno doživijo," pravi sogovornica. 

Profimedias

Bojimo se čustvene navezanosti

Kot pojasnjuje družinska terapevtka, v zaljubljenosti telo oživi in močno hrepeni po drugem ter ga idealizira, a ta zaljubljenost kmalu zbledi, pogosto po poroki. 

"Prelomen čas, da se dva odločita in začneta graditi odnos, je takoj po poroki. A to ni tako preprosto kot v filmih, zato mnogi hitro obupajo in se poslovijo. Odnos je še vedno odločitev, ki pa jo je lažje skleniti, ko hormoni podivjajo, kot pa potem, ko nas doma pričaka očitajoč/a partner/ka. Toda kljub statistikam si večina ljudi želi odnosov in pripadnosti. Ta kriza ločitev nas le opozarja, da moramo za odnose skrbeti in jih graditi."

Katja Knez Steinbuch

Nekateri menijo, da naj bi bilo prvo leto zakona najtežje, saj se moramo v tem času navaditi na skupno življenje, različne navade in podobno. Dodaten pritisk po mnenju Knez Steinbuchove ustvari še podpisan dokument. “Ta zaveza ustvari neko nezavedno globino, ki ljudi prestraši," razlaga. Česa se torej ljudje v resnici bojijo? "Razočaranja, zavrženosti, zapuščenosti, novosti, tveganja in povezanosti – Slovenci se namreč zelo bojimo čustvene navezanosti. In vsi ti občutki, ki se v prvem letu močno zbudijo, so priložnost, da ljudje ostanejo ali odidejo," doda. 

Magazin Znana voditeljica: "Z možem sva bila v osmih letih intimna le enkrat"

Ločitve tudi po dolgem zakonu

Po drugi strani so na SURS beležili tudi 12 razvez, ki so se razvezale po 50 ali več letih zakonske zveze, kar nakazuje na to, da pri razvezah očitno ne gre le za starost in zrelost. Po mnenju Knez Steinbuchove praznina v odnosu nastane takrat, ko otroci odidejo od doma. "Takrat se partnerji sprašujejo, kaj jih združuje. Pogosto se zgodi, da sta partnerja že dlje časa nepovezana, to pa se odraža tako, da se mama recimo več ukvarja z otroki, oče pa je veliko v službi. Ko otroci odrastejo, to spremeni partnersko dinamiko in naenkrat je med partnerjema praznina," pojasnjuje terapevtka. Ta praznina sicer ni nova, a je partnerja prej nista opazila, ker je bil njun fokus drugje. Po tem pa se ne znata več povezati. "Na tej točki se za terapijo pogosto odločijo ženske, ki v partnerju ne vidijo več opore," strokovnjakinja povzame izkušnje iz prakse.

Arhiv Inštituta Vita bona

Težava se lahko skriva v nas

Za že tako skrhan odnos pa je najbolj nevarno, če v sliko vstopi še tretja oseba. "Za novo osebo se ženski potem pogosto zdi, da ji "bolj ustreza", ker tako zelo prebudi telo in je navadno vse to, kar obstoječi ni, njegovo nasprotje," pojasnjuje sogovornica. A je treba biti previden: "Če se nekdo odloči za "bolj ustreznega" novega partnerja, ne da bi ugotovil, zakaj s prvim ni imel globine, je velika verjetnost, da se bo, po upadu hormonov, zgodba ponovila tudi v naslednjem odnosu. Morda bi naslednja oseba bila osebnostno lahko res bolj ustrezna, toda če pri tem spregledamo sebe in ne razrešimo prejšnjega odnosa, lahko hitro ponovimo občutke nepovezanosti in praznine – čeprav se na prvi pogled zdi nova oseba povsem drugačna," opozarja.

Žalostno Svet Čakal jo je pred oltarjem, ko so prišle slabe novice

Terapevti načeloma spodbujajo partnerje, da pred razhodom ugotovijo, zakaj so se tam sploh znašli in zakaj je položaj tako zapleten. "Iskanje hitrih drugih rešitev ali ustreznejših kandidatov je mnogokrat le izhod iz stiske, izhod v sili. Vsak si namreč želi, da bi človek, ki smo ga izbrali, bil res z nami, v našem srcu," verjame sogovornica.

V letu 2018 je bilo povprečno trajanje zakonske zveze do razveze 14,2 leti, v zadnjih 20 letih pa se število razvez na tisoč sklenjenih zakonskih zvez giblje nekje med 300 in 350 razvez, kar je več kot recimo pred 40 leti, ko je bilo število razvez na tisoč sklenjenih zakonskih zvez okoli 200.

"Za ljubezen ni nikoli prepozno"

Vsekakor pa tako za ločitev kot za poroko nikoli ni prepozno – lani se je denimo v starosti 80 ali več let poročilo 18 ženinov in 6 nevest. Takšen primer pozna tudi Knez Steinbuchova. "Za ljubezen in zaljubljenost pravijo, da ne pozna let. Zgodi se lahko kadarkoli, vsak dan, če se zanjo odločimo. Odnos je namreč vedno stvar odločitve. Zaljubljenost ni planirana in se zgodi, ko hormoni in občutki vznesenosti preplavijo telo. V teh momentih vsak zaljubljen zaživi in takrat ljudje pogosto nimajo občutka za čas – le čim dlje želijo biti z ljubljeno osebo," pravi, a obenem opozori, da je tudi to le faza – sicer lepa, a mine. 

V letu 2018 je bilo 9 moških/mož, ki so bili ob razvezi zakonske zveze stari 80 ali več let ter 3 ženske/žene, ki so bile ob razvezi stare 80 ali več let.

Shutterstock

O delovanju odnosov se ne učimo nikjer

Leonida Mrgole, partnerska in družinska svetovalka, pa meni, da veliko ljudi dandanes ni pripravljenih na odgovornosti, ki jih prineseta zakon in skupno življenje. "Na samostojno življenje se pripravljamo od rojstva, ne od trenutka, ko se zgodi. O delovanju odnosov pa se ne učimo nikjer. Kadar nam primanjkuje izkušenj, kako premagovati ovire in se soočati s težjimi situacijami (te izkušnje pridobivamo vse življenje), je največkrat lažje, če se iz njih umaknemo," meni. Pravi pa, da se želja po navezanosti in ljubezni z leti ne zmanjša, zato se nekateri poročajo in ločujejo šele v pozni starosti. 

Magazin Šest načinov, s katerimi moški uničujejo svoj zakon

Rdeči alarmi v zgodnjem zakonu, zaradi katerih je, po mnenju družinske terapevtke Katje Knez Steinbuch, dobro obiskati zakonskega družinskega terapevta:

• pomanjkanje ranljivosti 
• nezmožnost sproščenosti in zabave
• pozornost zgolj na svojih potrebah (nezmožnost empatije)
• strah pred konflikti (nezmožnost pogovorov) 
• pomanjkanje spoštovanja (poniževanje)
• prezasedenost z ostalimi stvarmi 
• zapravljanje
• nezdrava odvisnost od staršev
• težave v spolnosti
• zasvojenosti in soodvisnosti
• čustvene, fizične in spolne zlorabe
• nerealna pričakovanja
• prezgodnja poroka ali poroka zaradi napačnega vzroka

Slovenija Mož in žena ne smeta imeti enakega priimka

Dokazano Magazin Moški, ki imajo močnejše partnerke, so srečnejši!