Slovenka, ki se je poročila z Nizozemcem, ne more prevzeti njegovega priimka. Natančneje, lahko prevzame njegov priimek, a bo ta v njenem potnem listu zapisan drugače kot v njegovem. Njegov priimek namreč vsebuje črko ï, ki ni del naše abecede oziroma je za razliko od ć pri nas ne priznavamo. Pri izdaji osebnega dokumenta z novim priimkom so njegovi ženi možev priimek spremenili, tako da ne vsebuje več te črke oziroma so jo na upravni enoti spremenili v črko i. Mož in žena imata torej v svojih osebnih dokumentih dve različici istega priimka, skrbi ju, da bi imela zaradi tega lahko težave.
Na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) odgovarjajo, da se razlog za to skriva v 12. členu Pravilnika o izvrševanju zakona o matičnem registru. Ta namreč določa, "da se osebna in tuja zemljepisna imena v register vpišejo v izvirni obliki, pri čemer se upošteva razpoložljiv nabor črk in znakov, ki zagotavlja zapis krajev in osebnih imen v italijanskem in madžarskem jeziku".
V primeru, ki se nanaša tudi našo zgodbo, da je izvirno ime sestavljeno iz črk oziroma znakov, ki jih slovenski nabor črk in znakov za zapisovanje osebnih in drugih imen ne vsebuje, se prečrkuje skladno z mednarodnim standardom ICAO 9303. Slednji se uporablja za strojno branje potovalnih dokumentov.
Na vprašanje, če bi po njihovih izkušnjah lahko zakonca v prihodnosti zaradi omenjenega primera imela kakršnekoli težave, na ministrstvu zagotavljajo, da "zakonca zakonsko zvezo dokazujeta z izpiskom o sklenjeni zakonski zvezi, na kateri je tudi podatek o priimku po sklenitvi zakonske zveze, zato do težav praviloma ne bi smelo prihajati".
Podatka, koliko državljanom so imena in priimke spremenili, ker so vsebovali nedovoljene črke oziroma znake, na ministrstvu nimajo.
Priznanih je 46 znakov
Kateri pa so torej tisti znaki, ki jih na ministrstvu priznavajo?
Kot osnovni nabor na MNZ navedejo 25 znakov slovenske abecede, torej a, b, c, č, d, e, f, g, h, i, j, k, l, m, n, o, p, r, s, š, t, u, v, z in ž. Sledi dodatni nabor, ki ga sestavljajo znaki, ki se pogosto pojavljajo v lastnoimenskem besedju, časopisih in knjigah, kot so q, w, x, y, ä, ö, ü, ć in đ. Kot zadnje pa izpostavijo še nabor znakov s pravorečnimi znamenji za oznako naglasnega mesta, kakovosti (širina in ožina) in kolikosti (dolžina in kračina) samoglasnikov, torej á, à, è, é, ê, ì, í, ò, ó, ô, ù in û. To zajema tudi abecedi obeh narodnih manjšin. Vse skupaj nanese 46 priznanih znakov.
dezurni@zurnal24.si
Stanje jasno nakazuje na diskriminacijo. Zakaj ? Logično je, da so dovoljeni znaki slovenske, italijanske in madžarske abecede, ki so uradni jeziki ter tudi angleške, ki je mednarodni. To, da imajo Balkanci pravico do Ć in Đ, Nizozemci la do… ...prikaži več Ï ne = DISKRIMINACIJA. Me pa osebno moti uveljavljanje tujih črk, ker ni nobenega razloga zanje.
Avtor članka, mislim da nimate prav! Glede na našo zakonodajo in veljaven nabor znakov naše pisave NE MORETA imeti priimka, ki vsebuje pri nas neobstoječe znake! Sicer pa precej zmedeno pišete, najprej v naslovu "ne smeta", v prvem stavku uporabite… ...prikaži več termin "ne more", pa potem v drugem stavku"lahko prevzame, ampak bo zapisan drugače"! KAJ TOREJ? Zmeda, da te kap! Pravzaprav poskušate odkrivati toplo vodo, ker tudi druge države imajo nabore znakov abecede različne od naših, torej so enaki problemi.
Novinar, zakaj spet zavajaš z naslovom? Čista laž je, da “ne smeta imeti” istega priimka. Resnica je, da ga NE MORETA imeti, ker naša zakonodaja ne dopušca takih črk. Zakaj je tako je pa ze druga zgodba, ampak to ni… ...prikaži več poanta. Spet je pač tako, da greste čez mrtve za klike, kajne?