"Nasa čestita Pipistrel-USA.com, saj so dokazali, da je ultraučinkovito letalo možno." S temi besedami je Jose Parrish iz Nase čestital ekipi ajdovskega Pipistrela, ki je tretjič zmagala na Nasinem tekmovanju. Pipistrelovo letalo taurus G4 z električnim motorjem je preletelo 200 milj v manj kot dveh urah in pri tem porabilo manj kot galono goriva na potnika. Da bi bil uspeh še večji, je tudi drugouvrščena ekipa letela s Pipistrelovim električnim motorjem.
Pipistrel je dobil milijon evrov nagrade. Kot je dejal Ivo Boscarol, so "del nagrade namenili v nagradni sklad, da bi v prihodnjih letih razbili tudi električno nadzvočno letalo". Izzivov pa jim tudi v prihodnje ne bo zmanjkalo.
"Kaj neki bo storil?"
Izzivi čakajo tudi novo vlado, ki jo bomo izvolili 4. decembra. Stranke, liste in gibanja se že pospešeno pripravljajo na predvolilno kampanjo. Medtem ko je Gibanje za Slovenijo, ki ga sestavljajo slovenski župani na čelu s Francem Kramarjem, napovedalo boj za poslanske sedeže, uganka še naprej ostaja ljubljanski župan Zoran Janković. Svojo odločitev naj bi sporočil v ponedeljek.
Kljub temu pa se je že pojavil v javnomnenjskih raziskavah in po rezultatih sodeč mu ne kaže slabo. V omenjenem tednu je bilo namreč opravljenih več raziskav, ki še vedno na prvo mesto uvrščajo opozicijsko SDS in njenega prvaka Janeza Janšo. Janši pa po večini sledi Janković, ki so ga anketirani postavili pred Pahorja.
Pahorjeva vlada, ki opravlja tekoče posle, je v tem tednu v parlament poslala interventni zakon. In to kljub temu, da jim dokumenta ni uspelo uskladiti s sindikati. Ti so v primeru obravnave zakona v parlamentu napovedali referendum. A jim podpisov ne bo treba zbirati, saj je kolegij predsednika državnega zbora Ljuba Germiča predlog, da bi zakon obravnavali po nujnem postopku zavrnil.
Titova odpade
Odločen ne je s strani ustavnih sodnikov dobila tudi Titova cesta v Ljubljani. Soglasno so odločili, da je poimenovanje ceste po Josipu Brozu Titu v nasprotju z ustavo. V obrazložitvi so zapisali, da "ime Tito ne simbolizira zgolj osvoboditve ozemlja današnje države Slovenije izpod fašistične okupacije v drugi svetovni vojni, temveč simbolizira tudi povojni totalitarni komunistični režim".
Odločitev je naletela tako na odobravanje kot nasprotovanje. Iz Mestne občine Ljubljana o sporočili, da bodo odločitev upoštevali. Table z napisom Titova cesta morajo tako umakniti do 19. oktobra, kdaj pa bo cesta dobila novo ime, ni znano. Župan Janković napoveduje, da se bo to zgodilo v treh mesecih. Med predlogi, ki so se pojavili v javnosti, sta tudi ta, da se cesta poimenuje po Andreju Bajuku in Lojzetu Slaku.
Svet po Jobsu
Svet je izgubil vizionarja. Tako bi lahko povzeli misli številnih ob smrti Steva Jobsa, človeka, ki so ga mnogi enačili s podjetjem Apple. Pod njegovim vodstvom je podjetje na trg poslalo iPode, iPhone in iPade ter vzpostavilo spletno trgovino iTunes. Njegovo ime je povezano tudi z računalniki Mac. Ljubitelji Applovih izdelkov po vsem svetu so se zbirali v Applovih trgovinah in se poklonili spominu na preminulega Jobsa. Med drugimi so se odzvali tudi Bill Gates, Mark Zuckerberg, Larry Page in Barack Obama.
Ženske storile največ za mir
Švedska akademija je v minulem tednu razglasila nobelove nagrajence. Najbolj težko pričakovana je bila razglasitev nagrajenca Nobelove nagrado za mir. Nagrajenke so kar tri, liberijska predsednica Ellen Johnson-Sirleaf, njena sodelavka Leymah Gbowee in Tawakkul Karman iz Jemna. Nagrado pa prejmejo za dosežke pri vključevanju žensk v javno življenje.
Za medicino so nagrado prejeli Bruce Beutler, Jules Hoffmann in Ralph Steinman za prispevek k razumevanju imunskega sistema človeka. Le nekaj ur po razglasitvi dobitnikov so sporočili, da je Steinman umrl.
Nobelova nagrada za fiziko gre v roke Saula Perlmutterja, Briana Schmidta in Adama Riessa. Nagrado so si prislužili za odkritje pospešene ekspanzije vesolja skozi opazovanja oddaljenih supernov. Nobelovo nagrado za kemijo je prejel izraelski znanstvenik Daniel Šehtman, za odkrivanje vzorcev v atomih, za katere so mislili, da jih je nemogoče odkriti.
Nobelova nagrada za književnost je po 14 letih šla v roke pesniku, Švedu Tomasu Tranströmerju. V obrazložitvi so zapisali, da je 80-letni pesnik nagrado prejel, ker "nam v zgoščenih, razsvetljujočih slikah kaže novo pot k resničnemu."
