Jeseni naj bi tako iz Brnika Wizair začel leteti na belgijsko letališče Charleroi, ki je okoli 40 kilometrov oddaljeno od glavnega belgijskega letališča.
"V letu 2013 je naša želja, da ponovno pripeljemo nazaj Skandinavijo, severni del Nemčije in španski trg, ki nam manjka. Tukaj bo potrebno precej truda, ne samo s strani letališča, upam da širše, s strani Slovenske turistične organizacije, da poskušamo nazaj pripeljati stare destinacije," je v pogovori za Val 202 dejal Skobir.
Glede sodelovanja z indijskim letalskim prevoznikom Air India, pravi, da so v enem letu dosegli velik napredek, saj je bil podpisan in ratificiran sporazum o zračnem prometu, ki je bil predpogoj za to, da se zgodba lahko začne.
"Prek indijske ambasade ponovno vzpostavljamo stik in poskušamo oživiti to, da bi Air India pristajala v Ljubljani in potem nadaljevala polete za Ameriko in nazaj. Ti projekti so stalno živi. Podobno se dogaja s Kitajci, nekaj večjega počnemo tudi na cargo področjih,“ je dejal in ob tem opozoril, da časi za sklepanje takšnih poslov zaradi krize niso dobri.
Skobir: Letališke takse niso visoke
Skobir je tudi zavrnil očitke, da je ljubljansko letališče glede taks predrago za nizkocenovne prevoznike. Kot pravi, prevoznik za enega potnika Aerodromu plača med 20 in 25 evrov takse. Kot pravi, tako ne držijo podatki, da letališče prevoznikom zaračunava 100 ali 150 evrov visoke takse.
"K nam prihajajo tudi ljudje, ki pokažejo na karti: ´Glejte, 100 evrov so takse.´ In potem moramo razlagati, da to nismo mi in da so tukaj notri dodatki za kerozin, ki ga pobira prevoznik, in storitve, za katere prevoznik pobira, kot je izdaja vozovnic. To je zelo manipulativno,“ pravi. V celotni paleti stroškov, ki jih ima prevoznik, tako strošek letališča predstavlja 4 do 6 odstotkov.
"Če bi mi dali en evro takso, to ne bo tisto, zaradi česar bi prevagalo, da bo prevoznina bistveno cenejša," še pravi.
Kljub krizi verjame v Adrio
Prvi mož Aerodroma Ljubljana je bil precej kritičen tudi do vodenja Adrie Airways v zadnjih letih. Kot pravi, človeka zelo žalosti, da po letu 2004, ko se je z vstopom države v EU odprl trg in ni bilo več nobenih omejitev, administrativnih in tržnih ovir, "razen konkurence, ki je vsak dan hujša", podjetje deluje slabše, kot je delovalo v najtežjih časih (v času nekdanje skupne države in po osamosvojitvi države).
Glede na to, da slovenski letalski prevoznik ustvari 75 odstotkov fizičnega prometa letališča in prinese 40 odstotkov finančnih prihodkov, bi morebitni stečaj Adrie Airways pomenil veliko tveganje za poslovanje letališča.
"Definitivno, če ne bi bilo Adrie Airways, bi letališče nekaj časa trpelo. Naša ocena je tam od prilike eno leto, promet bi se zmanjšal za 30 do 40 odstotkov, predvsem iz jugovzhodne Evrope (države nekdanje Jugoslavije). Ključne linije bi bile nadomeščene ravno s partnerji Star Alliance," pravi in dodaja, da je prepričan v to, da bo Adrii Airways tudi to krizo uspelo uspešno prebroditi.
