Do zdaj so ti skenerji razkrivali samo aktivnosti možganov ljudi, ki so jim izmenjaje kazali črne in bele fotografije. Znanstvenikom z ameriške univerze Berkeley pa je zdaj uspel veliki met. Skener, ki so ga dodobra izpopolnili, lahko z 90-odstotno verjetnostjo zazna podobo, na katero se osredotoči posameznik.
Rekonstrukcija sanj in drugih podob
Jack Gallan, ki vodi znanstveni projekt na Berkeleyju, meni da bo ob nadaljnjem
uspešnem razvijanju projekta možno rekonstruirati sanje in druge imaginarne podobe, ki jih
ustvarjajo možgani, in to celo za katerikoli trenutek v preteklosti. Skener naj bi bil sicer zmožen
ponazoriti le slike oziroma izseke iz sanj, ne pa jih "odvrteti", kot se odvrti film, saj
posamezno podobo prikaže le na vsake tri sekunde. Tehnika prepoznavanja podob je za zdaj omejena le
na vizualne podobe, temelji pa na funkcionalni magnetni resonanci imaginiranja. Podobe razkriva
tako, da prouči, kako se pri ustvarjanju določene podobe pretaka kri v možganih.
Poskus novega tipa skenerja je potekal tako, da so vanj programirali 120 različnih vizualnih podob, nato pa je skener pri različnih ljudeh ugotavljal, na katero podobo so se osredotočili. Kot že rečeno, je zadel v devetih od desetih primerov. Pri ponovnem poskusu so uporabili že 1000 podob, skenerjeva sposobnost prepoznavanja pa je upadla na še vedno visokih 80 odstotkov.
Inovacija z Berkeleyja je naletela na precejšnje odobravanje v znanstvenem svetu. Belgijski nevrolog Steven Laureys denimo pravi, da bo nekoč nemara možno razumevati različna mentalna stanja človeka, denimo komo, in možgane spodbuditi k regeneraciji.
