Sindikati upajo, da jih bodo upoštevali

Predsedujoči ESS in prvi mož Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je na novinarski konferenci po seji pojasnil, da je bilo danes v zvezi s predlaganima proračunoma izrečenih vrsto pripomb in da so vlado zaprosili, da te pomisleke preuči in upošteva.

Za sindikate je po njegovih besedah zelo pomembno vprašanje, ali predlog proračunov predstavlja prispevek k izhodu iz krize ali ne. Ker naj bi bile trenutno največje žrtve predloga upokojenci in brezposelni, so potrebne pomembne korekcije, je dejal. V tej luči je izpostavil, da predlog ignorira negativne trende na področju revščine.

Po Semoličevih besedah je sicer danes izstopala zahteva po krepitvi socialnega dialoga glede predvidenega zmanjšanja mase plač za javne uslužbence.

Dotaknil se je tudi prihodkovne strani proračuna. Kritičen je bil, ker je vlada znižala davek od dohodka pravnih oseb z 20 na 18 odstotkov in ker ga želi do leta 2015 znižati na 15 odstotkov. Na ta račun naj bi se prilivi v javno blagajno zmanjšali za 200 milijonov evrov, to pa predstavlja dodaten pritisk na zmanjševanje socialnih pravic, je prepričan.

Na tem mestu je opozoril, da je Slovenija med državami z najnižjo obdavčitvijo teh dohodkov. V Nemčiji je namreč ta davek 31-odstoten, v Italiji pa 27-odstoten. To ni prava pot za privabljanje tujih investicij in zagon gospodarskega cikla, je povzel opozorila stroke. Vlada naj zato znova premisli o tem ukrepu, je pozval. Pri tem se je znova zavzel za okrepitev pobiranja davkov in za uvedbo davka na finančne transakcije.

Med pozitivnimi stranmi predloga je izpostavil predvideno povečano črpanje evropskih sredstev, a hkrati izrazil pomislek, da so ambicije tu glede na izkušnje iz preteklosti celo prevelike. Ta sredstva so za zagon gospodarstva zelo pomembna, je menil.

"Davčna zakonodaja potaplja podjetja"

Do davčne politike v Sloveniji je bil kritičen tudi predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Janez Posedi. Ocenil je, da bo zelena davčna politika v državi potapljala podjetja, namesto da bi spodbujala sodobne tehnološke rešitve. Mi želimo davčno politiko, ki bo ohranjala delovna mesta, je dejal.

Posebej oster je bil zaradi predlaganega selektivnega zvišanja spodnje stopnje DDV, med drugim za časopise in revije. Selektivni pristop bo imel po njegovih besedah resne posledice na številne dejavnosti in bo prizadel številna delovna mesta.

Poleg tega Posedi ne razume, kako lahko predlog proračunov krepi sredstva za politične stranke. To kaže, da je politika usmerjena sama k sebi, je opozoril.

"Slovenija ni konkurenčna"

Minister za finance Janez Šušteršič je danes izražene pomisleke pričakoval, saj niso novi. V zvezi z oceno o 200 milijonov nižjih prihodkih z naslova znižanja davka od dohodka pravnih oseb je poudaril, da upošteva tudi povečanje olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj ter investicije.

Dodal je, da je ta ocena negotova, saj bo odvisna od dobičkov pravnih oseb. Prepričan je, da bodo podjetja, ki bodo z znižanjem davka prihranila, prihranjena sredstva investirala in ustvarjala delovna mesta.

Šušteršič je opozoril, da Slovenija ni konkurenčna in da je vlada ukrepala tam, kjer je lahko. Nekonkurenčni smo pri plačah, ki so se v času krize "nenormalno" povečale, je izpostavil in spomnil na 23-odstotni dvig minimalne plače v prvem letu krize. Sedaj se tega ne da popraviti, saj za to ne bi bilo razumevanja, je dodal.

Poleg tega ima večina držav v EU neke vrste socialno kapico na socialne prispevke, v Sloveniji pa kaj takega ni mogoče dati na mizo, je zatrdil. Če bi socialno kapico predlagali v okviru pokojninske reforme, bi bila ta verjetno obsojena na referendum, verjame.

Slovenija je po njegovih besedah nekonkurenčna tudi zaradi položaja trga dela. Pojasnil je, da bodo v novem zakonu o delovnih razmerjih očitno narejeni le majhni koraki k skrajševanju odpovednih rokov in zniževanju odpravnin. Za konkurenčnost bi bili potrebni pogumnejši koraki in če bi jih storili, bi bila razprava o znižanju davka od dohodka pravnih oseb legitimna, je sklenil.

"To bi znal biti velik problem,"

Vladni in sindikalni predstavniki so o predlogu proračunov spregovorili tudi ob robu seje ESS. Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj se je vprašal, ali je predlog proračunov sploh zakonit, glede na to, da temelji na predpostavkah, ki niso pravna dejstva oz. del zakonodaje.

Največje presenečenje današnjega srečanja je bila po njegovih besedah kategorična zavrnitev možnosti znižanja plač v javnem sektorju, na podlagi česar je mogoče sklepati, da so se v vladi že odločili za odpuščanje. "To bi znal biti velik problem," je posvaril.

V proračunskemu dokumentu se mu zdi sumljiv tudi načrt, da se na račun pokojninske reforme prihrani 150 milijonov evrov. To po njegovem mnenju kljub drugačnim obljubam kaže na padanje pokojnin.

Minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič je spomnil, da v vladi niso nikoli govorili o nižanju plač in da bo o tem, kako bo prilagodila delovanje ožjemu proračunu, morala odločati vsaka organizacija v javnem sektorju sama. V tej luči ostanejo v veljavi kolektivna pogajanja o plačah.